V slovenskih gozdovih obstaja le eno drevo, ki se lahko pohvali z nazivom kraljice. Že od nekdaj na našem ozemlju rastejo gozdovi, v katerih ima glavno besedo bukev. Pokorila si je vsa drevesa v gozdu. Celo hrast, ki slovi po svoji trdnosti, se mora pred njo globoko pokloniti. Bukev je kraljica naših gozdov. Ta naziv si je zaslužila s svojim občutkom za skupnost. Zemlja, v kateri raste, je vzor raznolikosti in povezanosti. Tam spodaj se marsikaj dogaja. Korenine so naseljene z glivami in bakterijami, ki se med seboj pogovarjajo. Posamične bukve niso značilnost naše krajine. Ne, tu so glavne lipe, pa hrasti osamelci, mogočni kostanji. Bukev pa ni tipični osamelec, raje ima gozd. Tam so ji pokorna vsa drevesa. Bukev je dobra in najboljša mamica. Ne le da budno spremlja vsak korak svojih otrok, ampak jih pridno napaja vse dokler ne odrastejo. Korenine dveh bukev so tako prepletene med seboj, da si celo izmenjujejo hranila – zato so jih nekateri poimenovali kar “dojilje”.
.
Kaj nas lahko nauči bukev?
Na prvi pogled bi rekli, da je bukev zelo ambiciozna – vedno želi biti prva v vrsti, prehiti vse moške kolege, brez težav jih prisili, da se ji umaknejo. A vsega tega ne bi zmogla, če ne bi imela posluha za skupnost in bila najboljša dojilja na svetu. Skrivnost zaradi katere je bukev tako uspešna, je njeno sodelovanje. Vse to se v gozdu res dogaja. V Sloveniji prevladuje bukev v gozdovi in med pragozdovi na Kočevskem je največji delež bukojelovih gozdov. Tu bukvi družbo dela jelka, natančneje bela jelka, ki se od smreke razlikuje po tem, da je veliko bolj sposobna prenašati sušo in visoke temperature. Zato tudi nima toliko težav s škodljivci. Predvsem pri tem mislimo na lubadarja, ki vedno bolj kosi po slovenskih gozdovih in ogroža smrekove gozdove.
Če se bo podnebje še tako segrevalo, bo tudi bukvi postalo vse tesneje in ne vemo, kaj se bo zgodilo z našim gozdnim ekosistemom. Do takrat pa bukev ostaja kraljica naših gozdov in zaradi svoje pomladanske užitnosti tudi koristen vir hranil in kislin za uživanje v dobrotah narave.
Mladi bukovi listi so užitni in prijetno kiselkastega okusa. Najbolj preprosto jih lahko pripravimo kot dodatek solatam ali v obliki limonade. Kot prigrizek jih lahko jemo ob obisku gozda. Za ta namen uporabimo mlade, lahko še zaprte liste. Pri nabiranju pazimo, da ne oberemo prevelik delež drevesa. Mladi bukovi list so uporabni v prehrani vse dokler ne postanejo pretrdi za žvečenje.
.
Bukev in originalni gin – džin iz njenih listov
Sestavine:
- 100 g mladih bukovih listov
- 0,25 l gina ali kar domačega sadjevca z manj arome
- 70 g sladkorja
- 0,5 dl vode
Bukove liste na rahlo naložite v steklen kozarec za vlaganje in jih prelijte z alkoholom. Kozarec nato postavite za 3 tedne v temen prostor ter ga občasno pretresite. Nato alkohol iz kozarca precedite in dodajte mešanico vode in sladkorja. Da se sladkor raztopi, vodo lahko zavrete, vendar jo potem tudi ohladite preden jo zmešate z ginom. Nekateri nato dodajo še 0,5 dl sadjevca, brandija ali vinjaka, ampak to v resnici ni potrebno. Pri izbiri gina bodite pozorni na to, da izberete takega, ki ima malo arome. Navadno so taki prav najcenejši gini. Namesto gina je dobra izbira za alkohol še vodka, saj velikokrat nima močne arome, ki bi preglasila bukev.
Tako odišavljen gin uporabite za pripravo različnih jedi. Priporočam pripravo paštete.
.
Pašteta z bukovim ginom
Sestavine:
- 500 g jeter
- 2 čebuli
- ščepec majarona
- sol in poper
- 0,5 dl bukovega gina
Do zlatorumene barve popražite čebulo, jo potisnite ob rob ponve ter na hitro popražite jetrca. Poznavalci priporočajo naj bodo jetrca narezana čim bolj na drobno, da jih ni potrebno dolgo pražiti, saj na ta način postanejo trda. Jetrca pražite največ 5 minut, da ohranijo mehkobo. Čebulo in jetrca prestavite v blender, dodajte majaron, poper, sol in bukov gin ter dobro premašajte, da dobite gladko maso. Priprava je mogoča tudi v navadnem mešalniku.
Pašteto postrezite na posteljici iz bukovih listov, skupaj s čemaževimi popki z dolgimi peclji. Najboljši so fermentirani ali pa popečeni na olju, lahko tudi surovi – ti imajo sicer precej močan okus po čemažu, zato niso primerni za goste. Medtem ko je na ta način postrežena pašteta izvrsta predjed za majsko praznovanje. Lahko uporabite tudi hmelj, kot smo ga uporabili pri vijolicah.
.
Lizike z bukvijo
Sestavine:
- 200 g sladkorja
- 0,5 dl agavinega sirupa
- 0,5 dl vode
- bukovi listi za dekoracijo
Sladkor z agavinim sirupom in vodo segrejte in pustite naj vre vsaj 10 minut. Še vročo tekočino s pomočjo žlice vlijte v modelčke ali kar na peki papir, tako da dobimo male otočke. Nanje takoj pritrdite palčke, nato pa na rahlo ohlajene položite bukove liste ter jedilno cvetje. Mi smo uporabili španski bezeg.
Foto: Katja Rebolj in Odprta kuhinja
