Črni trn, Prunus spinosa, je prvi, ki sem ga tega meseca septembra postavila v vrsto od predstavitvi rastlin v Odprti kuhinji, prilogi Nedela in Slovenskih novic. Ta grm, nekaj metrov v višino nosi jagode, ki jih vsako jesen z vsem spoštovanjem pričakujemo. Tako pravljično ime imajo – TRNULJE. Za zdravilne namene pa nabiramo tudi spomladanske cvetove črnega trna.
Zakaj se mi zdi črni trn tako pomemben in kako ga uporabljamo?
Črni trn je eden od mnogih slovenskih superživil, ki pa ga poznajo le redki. Pravimo mu tudi trnovec ali oparnica, saj zamrznjeni plodovi izgubijo trpkost in pridobijo aromatičen okus. Vsebujejo veliko antioksidantov iz skupine flavonoidov, tudi antociane, ki dajejo plodu in trnjem temno modro barvo. Jeseni nabiramo plodove, spomladi pa cvetove in liste.
Iz tradicionalnega zeliščarstva je znan prevretek iz trnulj zoper preutrujenost. Liter prevretka pripravite zjutraj iz zvrhane žlice posušenih plodov in popijete čez dan. Posušene trnulje so tudi sicer najbolj enostaven način za njihovo uporabo, lahko pa jih pripravite na različne načine. Na primer v obliki soka ali z dodatkom pektina ali agarja v obliki želeja, ki je specialiteta k mesnim jedem. Relativno enostavno je tudi fermentiranje plodov ali priprava v slanici. Če pripravljamo sadne marmelade, trnuljam primešamo sladko sadje, na primer kutine, jabolka ali hruške. Lahko pa jih okuhavamo tudi skupaj z drugim jesenskim divjim jagodičevjem, na primer z bezgovimi jagodami ali rumenim drenom. Lahko jih tudi vlagamo v kis ali iz njega pripravimo liker ali vino.
Posebej slaven je Sloe gin.
Črni trn so vedno spoštovali pri slabokrvnosti, priporočali pa so ga tudi revmatikom in pri trnu v peti. Pri tem so uporabljali sok črnega trna.
Moj primer iz prakse: Spomnim se, pred leti, mi je starejši gospod pripovedoval, kako mu je žena vsak dan pripravljala sok iz črnega trna. Nič posebnega ni naredila, zvečer je namožila dve žlici jagod črnega trna, zjutraj pa jih je malo prepasirala. Kar ni šlo od pešk je nato posebej skuhala in dajala možu. Na ta način si je pozdravil trn v peti.
Kako pa se uporabljajo cvetovi črnega trna?
Cvetovi črnega trna, v manjši meri tudi njegovi listi, so pomembni saj sproščajo krče v trebušni votlini in delujejo rahlo odvajalno. Koristni so torej pri želodčnih in črevesnih težavah, včasih pa so jih veliko uporabljali tudi ob prehladnih obolenjih. Največkrat jih pripravimo v obliki čaja, kot poparek, tako da žličko posušenih ali svežih cvetov prelijemo z umirjenim kropom.
Zelišča, s katerimi kombiniramo črni trn, so odvisna od namena uporabe. V primeru trebušnih krčev uporabimo še seme lana, komarček, janež ali mrtvo koprivo. V primeru prehladov pa je to dobra misel, šipek, lučnik ali ajbiš.
.
Kdaj nabiramo črni trn in kako ga prepoznamo?
Na črnem trnu so klimatske spremembe tako očitne. Res jih ne moremo spregledati, kadar imamo opravka s črnim trnom. Vedno je veljalo, da bi ga morali nabirati po prvi slani. Tako vendar piše v vseh zeliščarskih knjigah. Zadnja leta pa se to ne obnese več, saj ga še pred prvo zmrzaljo pozobajo ptice, kadar pa imajo te preveč ostale hrane, jagode še pred zmrzaljo segnijejo na vejah.
Zato pri nabiranju trnulj velja namig – ko naberete plodove, jih pred uporabo rahlo zamrznite, da se »omedijo«. S tem vsaj za silo nadomestite naravno zmrzal.
September je pravi čas za nabiranje plodov črnega trna, ki jih imenujemo trnulje. V spomladanskem času, ne med prvimi, a večinoma v aprilu, nabiramo cvetove črnega trna.
Črni trn ni edini iz naše narave, ki ima modre plodove. Na koncu zorenja so ti skoraj črni. Črni trn spada med enostavno prepoznavno divje jagodičevje. Je grmičaste rasti, na vejah so večinoma prisotni redki trni, ki pa so pri starih vejah neizraziti, lahko polomljeni od živali, ki so plezale po njem, in včasih ne izgledajo več kot trni, ampak kot majhne vejice. Listi so preprosti, na robu rahlo nazobčeni. Trnulje so velike od 0,5 do največ 2 cm.
Po obliki listov in plodov so črnemu trnu podobne tudi nekatere vrste “pritljikavih” sliv, ki pa so bolj značilne za Primorsko regijo in manj za notranjost Slovenije. Vse te vrste so užitne, čeprav jih po navadi nimamo težav ločiti od črnega trna, saj so njihovi plodovi bolj podolgovati, pri črnem trnu pa bolj kroglasti.
Črni trn za zgodovino
V zgodovini so črni trn uporabljali že od nekdaj. Zgodovina trnulj gre mnogo tisočletij nazaj, saj so relativno pogoste spremljevalke arheoloških in arheobotaničnih najdb. Velike peške trnulj so našli tudi v želodcu Ötzija – ledenega človeka iz tirolskih Alp. Še več o zgodovini črnega trna najdete pri Robinu.
Ne spreglejte zakladov naše divje narave 🙂
