Med vsemi rastlinami se mi je težko odločiti, katera je moja najljubša. Ko to pišem, je sosedov travnik pokrit s preprogo vijoličnih cvetlic. To ni tista strnjena preproga žafranov iz Velike planine, a na vsakem metru je moč prešteti vrsto iz trave štrlečih vijoličastih glavic. To so socvetja navadne črnoglavke, Prunella vulgaris.
.
Kaj nam pove njeno ime?
Črnoglavka ima pri nas tako ime verjetno zato, ker njen travnik na daleč ne izgleda prav močno vijoličast, ampak veliko bolj temen kot travnik brez nje. Podobno ime je namreč botrovalo tudi imenu črna detelja. Bolj “zdravstveno” usmerjeno pa je njeno angleško ime, ki bi ga v direktnem prevodu lahko prevedli takole:
- ‘samoozdravi’, angl. ‘self-heal,
- ‘ozdravi vse’, angl. ‘heal-all’,
- ‘srce zemlje’, angl. ‘heart-of-the-earth’
- …
Namig: Črnoglavka je tudi ime za našo ptico, penico, Sylvia atricapilla. Kot rastlino črnoglavko pa sem jo kot pravi zaklad opisala v julijski številko Odprte kuhinje.
.
Črnoglavka je uporabna tudi na Kitajskem
Rastlinam, ki so danes razširjene po celem svetu, pravimo kozmopoliti. Takih je veliko plevelov in invazivnih rastlin. Tudi črnoglavka je razširjena po vsem svetu in na vseh kontinentih. To je naša sreča, saj to pomeni, da imamo o njej veliko izkustvenih podatkov, podatkov iz tradicionalne medicine, pa tudi bolj modernih podatkov iz laboratorijskih raziskav. Na črnoglavki je narejenih kar nekaj raziskav. K temu seveda pripomore tudi njena zdravilna učinkovitost. Že vrsto let proučujejo protivirusne učinkovine iz črnoglavke. Trenutno so najbolj zanimive tiste, ki vplivajo na vstop virusov in se vežejo na Spike proteine virusa, ki povzroča covid.
.
Kdaj nabiramo črnoglavko?
Včasih zacveti že v juniju, zagotovo pa so jo trate polne v juliju, pa tudi vse mesece potem, vse do zmrzali. Torej jo lahko svežo nabiramo vsaj polovico letine. Uporabno, kaj ne?
Katere dele rastline nabiramo? Najboljša so kar socvetja oz. socvetne glavice, skupaj s prvima dvema listoma. Stebla so večinoma preveč žilava, da bi bila uporabna. Korenina pa je premajhna.
V Sloveniji rastejo tri vrste črnoglavke:
- navadna črnoglavka, Prunella vulgaris;
- velecvetna črnoglavka, P. grandiflora;
- deljenolistna črnoglavka, P. laciniata;
O tem, kakšne je uporaba različnih vrst, ni veliko podatkov. Vemo, da se vse uporabljajo v kulinariki, za zdravilne namene pa je v navadi uporaba navadne črnoglavke.
.