Ko sem se začela ukvarjati z divjimi rastlinami, sem se nekaj časa posvečala le posameznim rastlinam in kuhanju z njimi. Potem pa me je začelo zanimati, kako nam lahko vsa ta divja hrana okoli nas pomaga pri določenih zdravstvenih težavah. Tako je nastal “podlistek” bloga imenovan SAMOZDRAVLJENJE Z ZELIŠČI. To je prvi izmed blogov v tem podlistku. Prispevki v njem so namenjeni, da na enem mestu zberejo naravne rešitve za določeno zdravstveno težavo. Včasih lahko eno težavo reši več zelišč, včasih pa več zelišč ne pomaga, saj zelišča delujejo individualno.
Živimo v času, ko veliko bolj kot ZAHODNO TRADICIONALNO MEDICINO poznamo kitajsko tradicionalno medicino, ajurvedo, medicino ameriških staroselcev … Slovenci moramo zaupati v svoje znanje in izdelke. Zeliščarski in divji pripravki niso le modna muha, ampak zakladnica naše tradicionalne medicine. Izkaže se, da so najboljše za ohranjanje dobrega zdravja prav rastline, ki nam rastejo tik pred nosom.
Sama dajem velik pomen tudi temu, da vsa divja zelišča okoli nas ne uporabljam zgolj v čajih ali zeliščarskih pripravkih, ampak jih pripravljam v vsakdanjih kuharskih receptih. Tako mimogrede hrana postane tudi moje zdravilo.
.
Kaj je to divja hrana?
Kaj je za vrhunskega kuharja divja hrana? Kaj je za kmečko gospodinjo divja hrana? Kaj je divja hrana za vas? Zame je divja hrana bogastvo okusov, gurmanski užitek, lokalna avtonomija in dolga leta zapostavljen zaklad namenjen negovanju dobrega počutja.
Razlog za zapostavljenost je preprost?!
Ker je bila to hrana revežev in vsak, komur je bila zanimiva, je po njej dobil oznako »revež«.
Ampak, ti časi so minili?!
Danes mnogi vedo, da jim bo bolje, če bodo spoštovali lokalno, lokalnega človeka, njegovo delo, kmečke pridelke, umetnost, ki jo ustvarjajo ljudje v lokalni skupnosti … In divja hrana je lokalna, naredila je le nekaj kilometrov, nič v primerjavi s cca. 2000 km iz Španije, Sicilije …
Kaj lahko pričakujete od divjih zelišč?
Prednosti divje hrane so:
- V različnih rastlinah so različni okusi. Vrhunski kuharji so lovci na dobre in ujemajoče se okuse. To je razlog, da na svetu ne obstaja vrhunska restavracija, ki ne uporablja divjih rastlin. Kako je z ujemanjem okusov, se naučite na naših delavnicah.
- Rastline so dostopne vsakemu posamezniku. Res pa je, da so včasih težje prepoznavne, zato imate možnost, da se na naših delavnicah 5MINUT za divje rastline srečate z mano in če boste od doma prinesli dvomljivo rastlino, vam bom z veseljem povedala vse o njej.
- Med divjimi rastlinamo so pomembne zdravilne rastline, ki jih evropska tradicionalna medicina uporablja še tisočletja.
- Divje rastline lahko služijo kot hrana za preživetje v času katastrofe, predvsem pa so uporabne kot vsakdanja hrana v solatah in glavnih jedeh. Spet druge so učinkovito zdravilo v času prehladov ali uporabna začimba.
- To je lokalna superhrana …
.
Divja hrana v žargonu “superfudizma”
Superhrana (ang. superfood) je tista hrana, ki presega koncentracije določenih snovi, v primerjavi z vrednostmi, ki jih zasledimo v vsakodnevnih živilih. Ko govorimo o super hrani, najprej pomislimo na lične vrečke raznobarvnih prahov, ki jih prodajajo v vseh trgovinah.
Moje mnenje o teh vrečkah je jasno: Super so, ampak niso boljše od divje hrane, ki raste okoli nas! Tržni delež, ki ga predstavljajo v Sloveniji in svetu, na drugi strani sveta utegne povzročiti kup težav. O tem drugič.
Zato vse o superhrani ni tako super. Poleg tega lahko z uživanjem superhrane bistveno presežete priporočene dnevne vnose snovi, kar pa vam ne koristi, ampak celo škoduje (1). Popularne vrednosti, ki jih navajajo reklamne kampanje, vas ne smejo zavesti, saj so pogosto brez pomena. Naše telo snovi v visokih koncentracijah velikokrat sploh ne more izkoristiti.
Poglejmo si primer: Koncentracija vitamina C, ki ga vsebujejo camu camu, acerola in acai (izgovori se “asai”), je večja kot 2000 mg / na 100 g suhe snovi. Priporočen dnevni vnos vitamina C je 75 mg. Pri vsem kar presega to vrednost, se zgodi dvoje: (i) telo bistveno zmanjša absorbcijo vitamina C in drugih hranil iz črevesa v kri in (ii) odvečni vitamin C se lahko pretvori v oksalno kislino ali povzroča pekoč občutek na želodčni sluznici. Poleg tega pa se vitamin C v telesu ne skladišči na dolgi rok, zato uživanje vitamina C na zalogo ni smiselno.
.
Divja hrana je bolj zdrava, kot njene sorodnice iz trgovine
Poglejmo si tri primere. V zavihku DIVJE RASTLINE IN OKRASNO CVETJE Z RECEPTI pa lahko najdete še mnoge druge take rastline in celo okrasne cvetlice.
1. Kopriva
Ena najbolj razširjenih rastlin na zemlji je velika kopriva, Urtica dioica. Raste na vseh kontinentih severne poloble in je univerzalno čudežno zdravilo. Medicina starih Grkov, medicina Indijancev in številnih drugih narodov po svetu govori o njej kot eni najbolj zdravilnih rastlin! Seznam simptomov, pri katerih pomaga kopriva je prevelik za ta sestavek (1).
Bistveni lastnosti, ki jih ima kopriva, pa sta:
- Učinkovita ni le preventivno, ampak dejansko zdravi.
- Lahko jo na okusen način pripravimo v svoji kuhinji.
Kako kopriva zdravi, si lahko preberete v našem prejšnjem prispevku, tukaj.
V Sloveniji utegnemo veliko koprivo zamenjati le z malo koprivo, Urtica urens, ki pa je v kulinariki enako uporabna kot velika kopriva. Kako pripravimo koprive od obiranja do kuhanja, si poglejte v naslednjem filmčku (v angleškem jeziku):
2. Regačica
Podobno kot v kuhinji pripravljamo koprivo, priporočamo, da pripravite tudi regačico. Navadna regačica je sorodnica zelene in peteršilja, na vrtu pa en najbolj trdovratnih plevelov. Njena aroma spominja na njene sorodnike, a je hkrati povsem samosvoja. Ko regačico uporabljate v svojih jedeh, nabirajte le mlade liste, ki jih boste spoznali po tem, ker so še rahlo zaprti.
Takšni listi so rahlo kisli, zato lepo se podajo h klasično okisani zeleni solati. Listi regačice imajo posebno aromo, ki pride do izraza v zelenih nadevih za testenine in lazanje. Tudi k špinači jo lahko dodajamo v manjši meri, toliko da ne preglasimo znanega okusa, ki smo ga pri špinači navajeni.
Navadna regačica je tudi odličen dodatek ribjim jedem, kar je pokazal tudi slavni kuhar René Redzepi.
3. Repinec
Tretja rastlina, ki jo želimo izpostaviti danes je repinec. V kuhinji ga uporabljamo podobno kot korenje, čeprav ne v tako velikih količinah! Pri nas je najpogostejši gozdni repinec, sorodnik tistega gojenega repinca, ki ga v državah vzhodne Azije uporabljajo v vsakdanji prehrani.
Kaj je v repincu tako zdravega? Preberite si v našem prispevku o repincu.
.
Ste vedeli, da obstajajo tudi divje diete
Obstajajo tudi divje dijete. Divja hrana pa je pravzaprav način prehranjevanja, pri katerem je posebej uporabno to, da je lokalen in brez štetja kalorij. Divja zelišča so lokalnega porekla, kar je sicer nek splošen izraz, ki pa prinaša nekoliko večjo gotovost glede kvalitete hrane. Če lokalnega dobavitelja še poznate, tako kot vi preko mojih prispevkov poznate mene, je to največje zagotovilo za kakovost vaše hrane.
Pri Rožma cvetličnih prigrizkih smo ponosni, da je preko nas divja hrana dostopna širšemu krogu ljudi, da preko naših izdelkov ljudem vračamo okus pristne hrane ter da lahko skupaj z vrhunskimi kuharji razvijamo področje divjih rastlin v neslutene razsežnosti.
Z divjo hrano in divjimi zelišči ohranjamo tradicionalna znanja ter krepimo zaupanje v lokalno gospodarstvo.
Za pregled najpogostejših užitnih rastlin pri nas obiščite stran – DIVJA HRANA NA SLOVENSKEM.
.
