Tako uporabna v kulinariki in hkrati tako zdravilna – to je rastlina navadna lakota, Galium mollugo. Zdravilni učinki lakote so poznani že od nekdaj. Arheološki ostanki najdb njenih semen kažejo, da so jo uporabljali že koliščarji. V latinščini ji pravimo Galium in ne Gallium, ki je angleška beseda za kemijski element, kovino, ki se uporablja za LED svetilke. Beseda Galium izhaja iz stare grščine in pomeni mleko, kar kaže na to, da so jo uporabljali kot sirilo pri pripravi sira. Danes jo v ta namen ne uporabljajo več. Priporočamo jo predvsem kot zgodnje pomladansko krepčilo. Njen okus spomladi je zelo aromatičen, zanimiv in uporaben v namazih, špinačnih omakah ter kot sveže iztisnjen sok. Njene vrhnje vršičke pa nato nabiramo še celo leto in jih dodajamo razlličnim jedem.
.
Kako vedeti, katero lakoto nabrati?
Zeliščarji največkrat uporabljajo vrsto prava lakota, Galium verum. Ta cveti rumeno in ima ima majhne, bolj bodičasto oblikovane liste, ki pa so tako kot pri vseh lakotah nameščeni vretenasto.
V kulinariki pa najpogosteje uporabljamo navadno lakoto, G. mollugo, plazajočo lakoto, G. aparine, in belo lakoto, G. album. Vse tri cveto belo in se kot bel oblaček raztezajo po travnikih. Najpogostejša na travnikih je prav vrsta navadna lakota. Lepo prepoznavna pa je tudi plezoča lakota. Zanjo je značilno grobo kosmato steblo, ki se vije v višino po drugih rastlinah in se prijemlje na oblačila. V spodnjem videu je opisana plezajoča lakota. Včasih, in za neizkušeno oko, se zgodi, da bo nekatere vrste lakot med seboj težko ločil. A nič za to, saj so vse enako uporabne v kuhinji. Med lakotami je izjema le dišeča lakota ali dišeča perla, ki vsebuje nekoliko večje koncentracije kumarina. Ta ima značilen nezamenljiv vonj in je strupen, zato dišečo lakoto uporabljamo zgolj kot začimbnico.
Lakot je v Sloveniji okoli 30 vrst in nobena med njimi ni strupena. Botanični rodovi, ki so sorodni lakotam so še perle, broščevke in dremote, ki pa jih le stežka zamenjamo za lakote. Eden najbolj prepoznavnih znakov lakot so njihovi vretenčasto nameščeni listi. Navadno jih je od 6 do 8.
.
Navadna lakota in njene sorodnice – kdaj jih nabiramo?
Divje rastline se ne zmenijo kaj dosti za zimo. Lakota je sredi januarja že pravi manjši grmiček. Ker jo nato kmalu spet pobere mraz in prekrije sneg, je prav, da jo pred tem uporabimo in jo uživamo v vsej polnosti okusov. Če le najdemo divje rastline sredi zime ali spomladi, jih izkoristimo, saj koncentracije njihovih hranil takrat daleč presegajo hranilno vrednost pridelka v ozimnici.
Liste lakote za uporabo v kulinariki nabiramo v vseh letnih časih. Cvetove pa le pozno pomladi ali začetek poletja, ko zacvetijo in še to na začetku cvetenja, ker potem njihova cvetna stebelca olesenijo in postanejo pretrda za udobno uživanje v kulinariki.
.
Tudi navadna lakota ima mnoge zdravilne učinke
Vsak zeliščar pozna pravo lakoto in jo spoštuje, saj se je njena uporaba tolikokrat izkazala za zelo učinkovito. Njeni zdravilni učinki in uporaba je opisana v naslednjem odstavku. Zdaj pa se posvetimo navadni lakoti! V zadnjem času pa se vse večkrat vračamo tudi v navadni lakoti (tisti, ki cveti belo in je najpogostejša na travnikih), saj imajo z njo mnogi dobre izkušnje. Prvi način, kako lakoto uporabimo kot krepčilo, je, da jo pojemo. Lahko pa iz nje iztisnemo svež sok. Preprosto, če le imamo doma sokovnik.
Zdravilni učinki lakote, ki so največkrat izpostavljeni, so povezani s kožo in kožnimi obolenji:
- Umivanje kože na obrazu s toplim čajem lakote napne kožo in jo naredi bolj prožno.
- Sveže iztisnjen sok lakote je priporočljiv za mazanje ekcemov, turov, ogrcev, hrast in drugih nepravilnosti na koži, tudi rakavih sprememb. Vendar zdravljenje kože z lakote ni nadomestilo za obisk zdravnika pri slutnji na raka kože ali raka v ustni votlini.
- Za blaženje boleče kože so uporabne še kreme z lakoto.
.
Kaj o pravi lakoti pravijo zeliščarji in farmacevti?
Ljudsko zdravilstvo ima veliko daljšo tradicijo uporabe prave lakote in ne navadne lakote, ki ko uporabljamo v kulinariki. Pravo lakoto uporabljamo za zdravljenje obolenj vranice in trebušne slinavke. Zeliščar Jože Majes lakoto priporoča za bolezni ledvic in mehurja, avstrijska zeliščarka Marija Treben pa za obolenja povezana z živci. V ta namen uporabljamo čaj prave lakote. V kitajski medicini lakoto priporočajo pri obolenjih jeter in žolča. V ta namen lahko tudi v lekarnah kupite čaj prave lakote. Lakota se uporablja tudi v obliki homeopatskih pripravkov za izboljšanje otečenih žlez.
Priprava čaja:
Čaj iz prave lakote pripravite kot poparek, kjer žlico lakote za 3 do 10 minut prelijete s skoraj vrelo vodo. Pijte topel čaj, 2 ali 3 skodelice na dan.
.
Navadna lakota v kulinariki – kako jo pripravimo v svoji kuhinji?
Tu je nekaj primerov – preverite, kaj vam najbolj diši. O receptih bomo še pisali, danes so tu zgolj preprosti predlogi:
- navadna lakota s špinačo ali koprivami
- drobno nasekljano jo dodajte paradižnikovi omaki za testenine
- svežo jo uporabite za pripravo smutijev – odlična je v kombinaciji z limono in lanenimi semeni
- uporabite jo kot nadev za zelenjavne žepke – preverjena je v kombinaciji z začimbama muškatni orešček ali kumina
- pripravite zeliščno skuto – v kombinaciji s popečeno čebulo ali česnom ter peteršiljem
- pripravite zeliščno maslo – maslu dodajte nekaj sveže iztisnjenega soka
- z njo okrasite robidovo torto
.
S koreninami lakote je mogoče obarvati volno na naraven način. Legenda pa o lakoti pravi, da je Marija položila Jezusa na ležišče iz lakote. Tako je bila lakota včasih pogosto zelišče za polnjenje slamnjač za ležišča. Ko vas zajame lakota, se spomnite na te čudovite jedi in potešite svojo lakoto. Hkrati vam bo hrana tudi zdravilo. Zdravilni učinki lakote so resnično celoviti.
.
Viri:
- Naša zdravilna zelišča, dr. Ursula Stumpf
- Zdravje iz božje lekarne, Marija Treben
- Zdravnik zdravi, narava ozdravi, Jože Majes
Vir slik: Katja Rebolj in Pixabay
