Za vse, ki ste gledali Masterchefa malce pojasnil k tistemu drevesu, ki raste v vsakem spalnem naselju in ima pokončne rdeče storže. Pravimo mu octovec ali oktovec.

Oktovec iz Masterchefa

Oktovec ali octovec ali Rhus typhina je pogosto okrasno drevo v Sloveniji. Domovina tega drevesa je vzhodni del Severne Amerike (vzhodni del ZDA ter jugovzhodni del Kanade). Gre za drevo, ki ima na sebi rdeče cvetove oziroma rdeče storže, kateri so obrnjeni navzgor. To drevo zraste nekje do višine 5 metrov. Prva drevesa octovca so zanesli v Evropo že v 17. stoletju. Danes jih pogosto vidimo ob hišah kot okrasna drevesa.

Drevo velja za rahlo strupeno – strupen je les in listi. Storži oktovca pa niso čisto nič strupeni! Le redkokdo ve, da lahko iz storžev octovca napravimo zelo dobro in okusno limonado oziroma sok. Storži imajo okus po kislem in še najbolj spominjajo na limonin sok. Limonade iz octovca so že pred stoletji delali tudi severnoameriški Indijanci. Octovec bi lahko z drugo besedo imenovali tudi kisovec, saj imajo njegovi storži okus po kislem. Od tu je dejansko tudi dobil ime – po ocetu, kar je starejša beseda za kis, torej ocet – octovec.

Octovec ima tudi več sorodnih in podobnih rastlin, ki so strupene. Vse pa ne izvirajo iz Severne Amerike, ampak tudi od drugod na svetu. Na drugi strani pa obstaja sorodnik octovca, ki ni povsem nič strupen in ga celo uporabljamo kot odlično začimbo v prehrani. Imenuje se sumak.

V Masterchefu pa so sumak dopolnili še s:

Pssst, ja, mi smo jih nabrali.

Oktovec

.

Sumak, njegov bolj slavni sorodnik

Sumak ali Rhus coriaria ne raste v naši klimi, ampak bolj v toplem podnebju. Včasih z besedo sumak označimo kar vsa drevesa iz rodu Rhus. V ožjem pomenu besede pa gre za drevo, ki je zelo podobno octovcu. Tako veliko je kot octovec, liste ima podobne njemu, storž pa je obrnjen naključno, na njem pa so rdeče jagode. Videt je kot  grozd. Jagode potrgajo in jih zmeljejo na kavni mlinček. Te jagode niso tako trde kot pri oktovcu.

Rdeči prah sumaka se v bolje založenih trgovinah prodaja kot začimba. Ima izrazito kiselkast okus zato čebuli odvzame njen pekoč okus. Začimbo sumak lahko potrosimo na čebulo, česen, solato, krompir, riž, meso … Z njim začinijo kebab, turške solate, humus …

Domovina sumaka ni Severna Amerika temveč južni del Balkana, Dalmacija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Makedonija, Albanija, Grčija. Drevo sumak seveda raste v naravi, v divjini. Gojijo ga tudi v Turčiji, na Bližnjem vzhodu, v Egiptu ter drugje po svetu. Drevo sumak bi verjetno uspevalo tudi pri nas v Sloveniji, na Primorskem. Če ga kje opazite, mi sporočite!

 

Sumak

Želim vam, da varno uživate v neznanih začimbah in novih okusih!

Foto: Katja Rebolj in Pixabay

Katja Rebolj