Oslad je aromatična divjanka. Tako aromatična je, da jo vrhunski kuharji radi uporabljajo za marsikateri približek travnika. Nabiralci ga uporabljamo od zgodnje pomladi, do pozne jeseni. Tudi za zimo si ga nasušimo.
Oslad spoznamo po močni aromi ter značilnih listih in cvetovih. Kadar osladovo socvetje poslikam od blizu, me vedno vprašajo, ali je to bezeg. Res imata podoben cvet. Pa tudi zdravilna sta oba. Oslad vsebuje veliko salicilatov, ki mu dajejo zdravilnost in značilen vonj. Oslad venomer lahko najdemo nekje ob vodi, posebej ob pokošenih travnikih, kjer mladi listi in rumenkasto beli cvetovi poženejo znova in znova.
V Sloveniji rasteta dve vrsti oslada:
- prvi, že v začetku junija, zacveti travniški oslad, ki ga spoznamo po listih, ki so podobni rmanovim
- drugi zacveti dva tedna kasneje in potem pocveta še celo leto, to je močvirski ali brestovolistni oslad
Čeprav sta oba oslada užitna je po pogostosti in po okusu, pa tudi po daljšem obdobju cvetenja, veliko bolj uporaben močvirski ali brestovolistni oslad.
.
Je oslad kot zdravilna rastlina primeren za otroke?
Osladu pravimo tudi travniški aspirin in prav tako je tudi njegovo delovanje – znižuje povišano temperaturo, laša bolečine v sklepih in gladki muskulaturi ter deluje protivnetno.
Pri zdravilnih zeliščih smo previdni, kaj dajemo otrokom in katera so zanje primerna. Oslad ni nujno primeren za otroke, saj je enako kot Aspirin odsvetovan , ker lahko, v sicer izredno redkih primerih, povzroči t.i. Reyev sindrom. To je redka in v izjemnih primerih huda bolezen, pri kateri so prizadeta jetra in možgani. Zato se osladu rajši izognemo in namesto tega otroku rajši skuhamo komarček ali meto, mogoče kamilico, ali pa kar sadni čaj.
V zdravilne namene pri odraslih uporabljamo predvsem njegove cvetove, v kulinariki pa od zgodnje spomladi do pozne jeseni tudi njegove vedno mlade liste.
Brestovolistni ali močvirski oslad
.
Oslad v kulinariki – kaj pripravljamo iz močvirskega oslada?
Če pomanete oslad med prsti, vas bo to spominjalo na marsikaj. Marsikdo pa v tej aromi najde vonj po ajdi, pa po mandljih, ali pa po kakšnih drugih oreščkih. To je zelo dobra orientacija, s čim oslad nakombiniramo v jedi. Odličen je torej v jedeh z ajdovo kašo (v te jedi se poglobimo na delavnici na Akademiji Jezeršek), pa v potici z mandlji (recept najdete v knjigi Narava vedno zmaga).
Drugi princip, ki ga pri osladu uporabljamo pa je, da njegovo aromo “pripnemo” na neko maščobo. To je storil Bine Volčič, ko je naredil panakoto – tudi ta recept je v knjigi Narava vedno zmaga. Kaj to pomeni, da njegovo aromo “pripnemo” na neko maščobo? Tu si bom izraz sposodila iz zeliščarstva. Pravimo, da infuziramo oslad v toplo smetano ali kakšno drugo maščobo rastlinskega izvora.
Tretja možnost pri osladu pa je, da iz njega naredimo kis ali sirup. Oba sta nekaj zelo posebnega in neponovljivega.
.
Recept: Sorbet z osladom
Sestavine:
- 150 g sezonskega sadja (breskve, slive, jagode ali maline)
- 1 dl vode
- 3 žlice sladkorja
- 5 cvetov močvirskega oslada
- sok ene limone ali žlica ruma
Sadje očistimo, narežemo na drobne kocke in zamrznemo. V ponvici zmešamo vodo, sladkor in osmukane cvetove močvirskega oslada. Segrejemo skoraj do vrenja. Odstavimo in počakamo, da se mešanica ohladi. Nato jo prelijemo v modelčke za izdelavo ledenih kock. Zamrznemo čez noč.
Naslednji dan pripravljene kocke in zmrznjeno sadje zmešamo v blenderju, dokler se ne razdrobi. Dodamo še limono ali rum ter mešamo, dokler ne dobimo mehke mase. Tako pripravljen sorbet lahko takoj postrežemo ali ga shranimo v skrinji za kasneje.
.
