Pelin je zaradi svoje izjemne arome ena mojih najbolj priljubljenih divjih rastlin. A pelinov je veliko in med seboj se zelo razlikujejo – o katerem pelinu torej govorim?
Katere vrste pelinov poznamo in ali so vsi ti užitni?
Glede na to, da se nabiralništvo v Sloveniji vse bolj uveljavlja in vse večkrat z besedo “pelin” označujemo kaj drugega kot pravi pelin in njegov produkt pelinkovec, bodite zelo pozorni, o katerem pelinu teče beseda. Pozor torej – niso vsi pelini kulinarično uporabni in užitni!
Tu so najpogostejše vrste pelinov in povzetek njihovih lastnosti:
- Pravi pelin, Artemisia absinthium – grenak, v prehrani ima omejeno uporabnost, uporaben za pelinkovec
- Sladki ali enoletni pelin, A. annua – grenak, v prehrani uporabljamo socvetja v prahu
- Navadni pelin, A. vulgaris – ni grenak!, v prehrani uporabljamo mlade vršičke, je avtohton
- Verlotov pelin, A. verlotiorum – ni grenak!, v prehrani uporabljamo mlade vršičke, je invaziven
- Cola pelin, A. abrotanum var. maritima ‘Coca Cola’, velja za podvrsto abraščice, pogojno užiten
V Mali flori Slovenije pa je poleg omenjenih vrst navedenih še vsaj 10 drugih vrst – beli, črnkasti, pontski … med peline pa spada tudi slavni pehtran, A. dracunculus.
Verlotov pelin, užiten, invaziven, aromatičen, zdravilen
Pelin je uporabna zdravilna rastlin
Pelin je zdravilna rastlina. Pravi pelin se uporablja v zdravilne namene pri težavah z želodcem, prebavnih motnjah in proti zajedalcem. Vsebuje obilo po mentolu dišečega živčnega strupa tujona. O pravem pelinu govorimo, ko omenjamo vsem poznano pijačo, ki so jo pili že Picasso, Wilde in Toulouse-Lautrec. Le-ta obstaja v dveh oblikah – pelin namočen v alkohol ali pa vodni prevretek primešan alkoholu. Prvi vsebuje veliko tujona, drugi ne. Čaj pravega pelina lahko kupite v lekarni in učinkuje pomirjevalno za želodec, lajša prebavne krče in je učinkovit pri pomanjkanju apetita.
Tudi sladki pelin se uporablja podobno, pri čemer pa vsebuje visoke koncentracije spojine artemizinin. Ta je bil najprej poznan kot zdravilo proti malariji, danes pa se uporablja predvsem pri rakastih obolenjih. Uporaben je pri nekaterih karcinomih, predvsem pa za lajšanje težav po kemoterapiji.
Sladki pelin je okoli 1,8 metra visok enoletni grmiček, ki ob prvem stiku očara s svojim čudovitim vonjem, hkrati pa odganja mrčes. Vrsta izhaja iz Azije in je vir artemizinina, ki deluje proti plazmodiju, povzročitelju malarije. V tradicionalni kitajski medicini se sladki pelin že tisočletja uporablja tudi za zmanjšanje povišane telesne temperature, kot sredstvo proti zlatenici in kot protivnetna zdravilna rastlina. Uporabljamo predvsem cvetove v hladnem čaju. Še močnejši koncentrat učinkovin kot čaj je eterično olje, ki ga praviloma ne nanašamo neposredno na kožo, temveč ga mešamo z drugimi olji in uporabljamo za masažo. Hidrolat, ki nastane pri destilaciji eteričnega olja, uporabljamo tako, da v dva decilitra hladne vode zamešamo žlico hidrolata in spijemo. S hidrolatom lahko namažemo tudi mesto, kjer mislimo, da bo nastal herpes.
Katere vrste pelinov uporabljamo v kulinariki?
V kulinariki uporabljamo predvsem navadni in Verlotov pelin, včasih tudi poljskega ali pontskega. Za vse te vrste je značilno, da mladi poganjki vsebujejo nizke količine tujona in za nas niso škodljivi.
Navadnemu pelinu v Ukrajini pravijo »čornobil«, enako kot Černobilu, kjer se je pred 30 leti zgodila nesreča. Ni pa navadni pelin prav nič nevaren. Nabiramo mlade liste, zatem vrhnje poganjke in socvetja in z njimi začinjamo mesne jedi. Tako izboljšujemo ne le okus jedi, temveč tudi presnovo maščob. Ne spadajo pa listi pelina med lahko prepoznavne. V zadnjem času jih najpogosteje zamenjajo z ambrozijo, ali pa z vratičem ali šentjakobovim grintom, zadnji dve strupeni vrsti. Edinstvena aroma je za nas nabiralce najbolj prepoznaven ločevalni znak.
Navadnemu pelinu je po obliki listov zelo podoben Verlotov, ki je k nam prišel iz domovine Vzhodne Azije in postal invazivna rastlina. Zelo pa se od navadnega pelina razlikuje pod zemljo, kjer se razrašča z dolgimi živicami, zaradi česar ga večkrat najdemo rasti v zaplatah in je njegovo odstranjevanje toliko težje. Zaradi njegove arome, ga imamo zelo radi in je med nabiralci priljubljeno aromatično divje zelišče.
Pelin – kaj pa recepti?
Pri pelinu zmeraj uporabljam mlade liste ali vrhnje poganjke, ki so še mladi. Kot rečeno, sta moji najljubši vrsti Navadni in Verlotov pelin, medtem ko sladkega uporabljam v prehrani, kot sem to predstavila v oddaji Dobro jutro na RTV Slovenija.
Svoj najljubši recept iz pelina sem zapisala v svoji knjižni uspešnici Narava vedno zmaga. Gre za nadevane testenine, za katere sem uporabila tudi trpotec in nekaj drugih divjih rastlin. A tu se moja uporaba pelina ne konča. Zelo pri srcu mi je Verlotov pelin, ki ga narežem v lečo in ga kot prigrizek uporabim na sprehodu. Recept si lahko ogledate na Substralovi spletni strani.
Priporočam, da pelin najdete v svoji okolici in spoznate, kako tudi sami lahko izkoristite njegovo neverjetno aromo. To je res preprosta začimba iz naše narave, ki bo vašo hrano naredila aromatično in lokalno.
Socvetja navadnega pelina so zelo aromatična in uporabna v kulinariki
