Zima je najboljši letni čas za spoznavanje novih divjih rastlin, saj se ven zabliščijo rastline, za katere se zdi, da je zima njihova najboljša prijateljica. Pozimi lažje opazimo in prepoznamo nekatere zelo zanimive rastline.
Kreša, skrka, skrečnik, škrbinka, ššš …
Ena takih, prav malo poznanih, je škrbinka. To je ena tistih rumeno cvetočih travniških rastlin, ki jih poleti v času cvetenja težko ločimo eno od druge, pozimi pa je lažje prepoznavna. Njene rozete so jasno vidne in dobro prenesejo zmrzal. Ker gre za manj znano rastlino, velja opozorilo, da jo uživate le, če ste popolnoma prepričani, da je prava. Da spoznate rastline v živo, obiščite naše delavnice.
Recept: Škrbinka v maslu – preprosta in nadvse okusna jed
V Sloveniji rastejo tri vrste škrbinke: njivska, navadna in hrapava. Med seboj se razlikujejo predvsem po cvetovih, v fazi rozetnih listov pa jih je težko ločiti med seboj. Kulinarično so vse enako uporabne in užitne ne glede na zaužito količino.
Sestavine:
- škrbinka
- maslo
- sol
Priprava:
Škrbinko očistite in vse njene liste ali kar cele rozete kuhajte nad soparo 5 minut. Nato jih na hitro ohladite v hladni vodi – na ta način bo ostalo še rahlo hrustljava, in dobro popivnajte na kosu brisačke. Njena struktura se dobro ohrani tudi, ko je škrbinka kuhana. V ponvi jo na hitro popecite na vročem maslu, rahlo posolite in takoj postrezite. Dobili ste vrhunsko prilogo k ribi.
Recept: Divja solata
Globalno segrevanje je moč opaziti tudi po zeliščarskih knjigah. Že januarja imamo, z redkimi izjemami, že nekaj let na meniju rastline, ki ta čas enostavno ne bi smele rasti.
Rastline, ki smo jih dali v zimsko solato:
Nastala je zimska vitaminska bomba, polna lepih okusov.
Namig za poznavalce: Še opomba k tej sliki – v solati se skriva rastlina, ki ima liste zelo podobne rmanu – to so listi kamilice, ki so užitni surovi ali kot po navadi cvetovi, v čaju.
.
Recept: Špinača iz divjega zelenja
Za praktično vse zimske užitne rastline velja, da tiste, ki jih jemo v solati, lahko tudi termično obdelamo. Je že tako, da so rastline odporne na mraz odporne tudi na segrevanje. Izjema je mogoče le kislica, ki pri segravanju pade skupaj, zato jo v tople jedi dodajamo le na koncu.
Sestavine:
- ena pest travniškega zelenja po izbiri (ali po zmožnosti prepoznavanja)
- ena pest špinače
- 2 stroka česna
- mleta kumina, poper, sol, olje
Priprava:
Nabite le travniško zelenje, ki ga poznate. Izberite mlade liste, ki jih je zaradi občasnih toplejših dni, moč najti kar veliko. Uporabite lahko liste trpotca, regrata, kislice, rmana, penuše, kurjih črevc, mrtve koprive … Liste drobno nasekljajte.
Na olju rahlo popražite drobno nasekljan česen. Česen ne sme niti malo porjaveti, ker postane neprijetno grenak. Dodajte ščepec mlete kumine, da zadiši, poper, sol in že narezano špinačo. Mešajte dokler špinača ne uplahne. Dodajte narezano travniško zelenje, dobro premešajte, obstavite in dodajte še malo kapljico dobrega olja.
Izkazalo se je, da imajo otroci raje špinačo, ki ni premešana s paličnim mešalnikom, saj radi ugibajo travniške okuse, ki so v vsakem grižljaju različni.
Prva dva recepta sta bila objavljena v Odprti kuhinji skupaj z receptom za odličen zimski čaj iz marjetice.
Vir slik: Katja Rebolj
