Spomladi z veseljem pričakujemo forzicijo, ki zacveti kot ena prvih spomladanskih rastlin. Forzicija je zanimiva rastlina. Nekoč niti pomislila ne bi, da je lahko užitna. Pa je – užitni in uporabni so njeni cvetovi.

Forzicija - užitni cvetovi

.

Forzicija – kako jo kitajska medicina uporablja kot zdravilno rastlino

Po svetu rastejo različne vrste forzicije. Za vrsto Forsythia suspensa, ki je razširjena na vzhodu in v osrednji Kitajski, so raziskovalci potrdili, da njeni plodovi delujejo tako, da zmanjšajo vnetni odziv v telesu. Vnetni odziv se v telesu pojavi na primer ob poškodbi, infekciji, zaradi prisotnosti kemikalij ali stresa. Namen vnetnega odziva je, da zaščiti telo, neredko pa se zgodi, da je učinek ravno nasproten. To se zgodi na primer pri alergiji. Vnetni odziv sam povzroča škodo, ko je prekomeren (o tem poročajo pri hudih primerih okuženih s coronavirusom) ali pa konstantno prisoten v našem telesu (kronične bolezni naj bi se razvile ravno zaradi konstanto aktiviranega vnetja). Da bi zavrli neprimeren odziv, raziskovalci iščejo poti, kako zmanjšati količino levkocitov, proteaz in vnetnih mediatorjev (TNF-α in interlevkinov), ki so glavni akterji vnetnega odziva.

Forzicija vsebuje spojine imenovane lignane (najbolj znan je filirin), za katere so raziskovalci pokazali, da zaviranjo prekomeren odziv levkocitov, prav tako pa znižajo koncentracije vnetnih mediatorjev na mestu vnetja in delujejo preko drugih mehanizmov, ki zmanjšujejo ali celo pozdravijo vnetje (1). Lignani pa so zanimivi tudi, ker se s pomočjo črevesnih bakterij pretvarjajo v fitoestrogene, ki delujejo protirakavo. Noben izmed obeh učinkov pri forziciji še ni bil potrjen s kliničnimi raziskavami. Prav tako pa niso pokazali ali isti lignani lahko v visokih koncentracijah delujejo toksično. Ena prvih snovi, ki so jih znali izolirati iz forzicije, pa je bil rutin. To je flavonoid, ki ga najdemo tudi v ajdi in kaprah ter ima biološki učinek predvsem na žile.

V tradicionalni kitajski medicini se za zdravljenje uporabljajo plodovi forzicije. Priporočajo jih na primer za zdravljenje bronhitisa in srčno žilnih bolezni ter za lajšanje glavobola in alergij. Največkrat je plodove forzicije moč kupiti v obliki kapsul ali pa cele posušene. Iz plodov nato skuhajo čaj, pogosto v kombinaciji s kovačnikom.

Forzicija je še en lep primer, kako Kitajska in druge azijske države veliko bolj raziskujejo tradicionalne rastline in njihove učinkovine kot Evropa ali Amerika. Tudi njihova znanost izhaja predvsem iz tradicionalnih pripravkov, za katere naša farmacija zaradi premajhnega dobička nima interesa.

.

Pri nas jemo cvetove forzicije

V Sloveniji je najbolj razširjena vrsta F. intermedia, ki je križanec med F. suspensa in F. viridissima. Ta in ostale vrste forzicij, ki rastejo v zmernem podnebju evropske klime, ne tvorijo plodov, zato nas zanimajo predvsem listi in cvetovi.

Enake lignane, ki so jih našli v plodovih kitajske vrste forzicije, so izolirali tudi iz naše vrste. Vsebnosti lignanov in drugih proučevanih spojin se med vrstami forzicij nekoliko razlikujejo, vendar ne bistveno, zato imajo verjetno primerljive zdravilne učinke, cvetove vseh treh omenjenih vrst pa lahko uporabljamo v kulinariki. Ker ne vemo, kako varni so lignani v visokih koncentracijah, katere potencialno toksične spojine forzicija še vsebuje in ali so varne za nosečnice, forzicijo uživamo zmerno.

Koncentracija lignanov v cvetovih je nizka, ponekod pa jedo tudi mlade liste forzicije, ki vsebujejo večje količine lignanov. Znani so zapisi iz Azije, da so liste forzicije jedli kot “survival food”, ker niso imeli drugega. V starejših listih forzicije se koncentracija lignanskih glikozidov poveča in lahko povzroča toksične učinke, zato jih v prehrani ne uporabljamo. Sama forzicijo včasih potresem po solati, jo dodam kakšnemu zavitku, tako da ima kakšen rumen cvet vmes ali pa jo pripravim v sirupu. Nikoli ne pretiravam s količino.

.

Recept – narastek iz kvinoje in forzicije

Za recept boste potrebovali sirup iz forzicije. Recept najdete v knjigi Narava vedno zmaga (stran 85).

Sestavine za pekač premera od 16-26 cm (seveda bo narastek v ožjem pekaču bolj visok):

  • 300 g kvinoje
  • 0,5 dl sirupa forzicije
  • 5 dl rastlinskega mleka
  • pest na grobo narezanih mandljev

Priprava:

Kvinojo operemo pod toplo vodo in skuhamo v sirupu forzicije in rastlinskem mleku. Mandlje na grobo narežemo in jih primešamo kuhani kvinoji. Prestavimo v pekač in v pečici zapečemo na programu žar, tako da se na zgornjem delu naredi hrustljava skorjica. Postrežemo kot sladico.

Sirup iz cvetov forzicije je lepe rumene barve. Njegov okus je rahlo poseben, zato ima kvinojin narastek posebno aromo. Meni je prijetna. Nisem pa sigurna, ali je prijetna tudi vam?

Forzicija prirpavljena za sirup

Forzicija pripravljena za sirup

.

Tudi okrasne rastline spadajo na krožnik. Posebej če žarijo rumeno!

Bi se radi naučili uporabljati divje rastline in cvetje v vaši kuhinji – prijavite se na mojo mailing listo!

 

Sirup forzicije, izredno lepe barve