Brin je na Slovenskem pogosto omenjen kot sveta rastlina in ima med zeliščarji velik ugled. Ko govorimo o brinu, največkrat mislimo na navadni brin, Juniperus communis, čeprav poznamo tudi rdečeplodni brin, J. oxycedrus. V Mali flori Slovenije pa so omenjeni tudi nekateri okrasni brini, ki so k nam prišli od drugod. Brin je ves zdravilen, od jagod do lesa in vejic.
.
Zdravilni učinki brina in brinovih jagod
Ste že kdaj pojedli surove brinove jagode? Po Kneippovi terapiji prvi dan počasi prežvečimo 5 brinovih jagod, nato vsak dan dodamo eno več, vse do 15 jagod na dan in v obratnem vrstem redu nazaj, dokler se terapija ne konča pri 5 jagodah. Brinove jagode spodujajo tek in lajšajo prebavne težave. Vsebujejo veliko čreslovin, ki zaustavljajo drisko in pomagajo pri napenjanju. Delujejo močno diuretično in pomagajo pri zastajanju vode v telesu.
Brinove jagode vsebujejo relativno veliko eteričnega olja, zato delujejo antiseptično in so pripročljive pri okužbah dihal.
Poleg jagod lahko v zdravilne namene uporabimo kar celotne vejice brina, ki so po učinkovinah podobne jagodam. Jagode in vejice pripravljamo v tinkturah, oljnih maceratih, mazilih in kremah. Kreme z dodatkom brina spodbujajo prekrvavitev kože, pater Simon Ašič pa jih je priporočal tudi za obnovo sklepov.
Včasih je bilo pogosto, da so brinove jagode namakali v šnops ali vino in jih uporabljali pri revmi, išijasu in putiki. Nekateri pa brinove jagode skuhajo v sirup (za topli postopek glejte recept v knjigi Narava vedno zmaga) ter sirup po žličkah uporabljajo pri infekcijah dihal.
.
Ima brin omejitve, je varen?
Brin ni priporočljiv za ljudi, ki imajo težave z ledvicami. Tudi zdravi posamezniki, ki bi prekomerno uživali brin, lahko prekomerno obremenijo ledvice. Prav tako prekomerna uporaba brinovih jagod lahko povzroča slabost in napenjanje.
Redna uporaba brina naj ne bo daljša od 6 tednov.
.
Brin in brinove vejice v kulinariki
V kulinariki so najpogostejše brinove jagode. Brinove jagode najdemo v tradicionalnih receptih s kislim zeljem in težkih mesnih jedeh, kjer je njihova naloga prav pozitiven učinek na prebavo. Pred uporabo jih malce povaljamo, na pol zdrobimo, da oddaja kar se da veliko arome. Tudi surove jagode so uporabne, predvsem pri bolečem grlu in neredni prebavi. Najbolj primerno obdobje za nabiranje jagod je jesen ali zima.
Za prehrano je moč uporabiti tudi mlade poganjke brina, ki imajo še mehke iglice, ki jih lahko pregriznemo. Take lahko kot vejice rožmarina dodamo k pečenemu krompirju ter jih hrustljave pojemo, v navadi pa je tudi, da jih kuhamo skupaj z mesnimi jedmi, v obarah in enolončnicah. Tudi ko so vejice starejše, jih lahko dodajamo jedem, pazimo le, da nam ne bi preveč pogrenile jedi.
Videla sem tudi že, da so nekateri kuharji uporabljali v prah zdrobljene brinove iglice. Za to lahko uporabite recept, ki sem ga v knjigi Narava vedno zmaga uporabila za zmlete smrekove iglice.
Gin je znana pijača, ki je prav za prav vodka aromatizirana z dodatkom brinovih jagod. Največkrat so te v procesu fermentirane in ponovno destilirane v končno različico gina. Brinjevec ali brinovo žganje pa je čisti destilat brina in ker je zanj potrebna velika količina brinovih jagod, je njegova cena bistveno višja od cene gina.
.
Rdečeplodni brin velja za pogojno užitnega
Včasih pa naše pozornosti ne pritegne navadni brin, temveč “ta druga” sorta brina, ki pri nas raste predvsem v submediteranu, pogost pa je tudi na Hrvaškem in drugih mediteranskih državah. To je rdečeplodni brin, J. oxycedrus, katerega zrele jagode so rjavo-rdečkasto obarvane in niso modrikaste kot je to značilno za navadni brin. Plodovom brina pravimo brinove jagode, čeprav so botanično gledano to storži. Brinovi storži dozorevajo dve ali tri leta in se razvijejo le na ženski rastlini.
Vem, večina literature rdečkaste jagode rdečeplodnega brina označuje za strupene. A ker vemo, da so jih pri nas od nekdaj uporabljali in jih tudi danes (podobno kot jagode navadnega brina se dodajajo v kislo zelje), bi ga sama označila za pogojno užitnega.
Tu je primer ga. Mateje, ki mi je o svoji uporabi rdečeplodnega brina povedala naslednje: “Sin, najstnik, ga z veseljem poje surovega. Več kot 10 jagod mu ne dovolim, čeprav menim, da jih kakšnih 10 poje tudi na skrivaj. Tako dobre in sladkastega okusa so. Sama pa jih uporabljam tudi v kuhanih jedeh in sem jih tudi že destilirala in iz njih naredila gin. Nikoli nisem opazila, da bi nam kaj škodile. Res pa je, da ga nikoli ne uporabljamo konstantno dlje časa. Koristen nam je za boleče grlo in prebavne motnje.”
.
Recept za mešanico za boleče grlo in prebavne motnje
Tu je tudi recept, v kakšni mešanici nam lahko pomagajo:
Sestavine, ki jih zmešamo v eno:
- pol litra domačega medu
- žlico surove čebule
- žlica brinovih jagod
- islandski lišaj
- žlica klinčkov
- žlica ingverja
- žlico koprive v prahu
Vse sestavine med seboj dobro premešam in jih pustim stati en dan, da se okusi povežejo med seboj. Tako pripravljen pripravek uživam po žličkah vsak dan.
Naj vam brin služi v kuhinju, domači lekarni in v šopkih domačih dišav. Je simbol slovenske krajine, Krasa in Istre ter s svojo bodečo naravo spominja, da tu živijo ljudje, vztrajni v svoji naravi in modri v svoji duši.
