Nekateri ga celo bolj poznajo pod imenom motar ali petrovac, pri nas pa ga imenujemo navadni morski koprc, Crithmum maritimum. Na slovenski obali ga je polno. Raste prav ob obali, kjer rastejo le slanuše – to so rastline, ki so sposobne rasti tudi na slanih tleh, saj so na to prilagojene s posebnimi celičnimi mehanizmi.
.
Morski koprc kot prvovrstna začimbnica
Morski koprc je lahko prepoznaven po svojih kobulastih socvetjih. Je kobulnica, to je rastlinska družina, ki je znana po aromatičnih rastlinah – komarčku, kumini, janežu, peteršilju, korenju … Tudi navadni morski koprc uporabljamo kot začimbnico in ga jedem dodajamo v manjših (srednjih) količinah. Raste tik ob morju in si najde prostor v pesku ali mivki ali v Sloveniji največkrat med odkrušenim flišnim apnencem.
Morski koprc je najpogostejša slanuša v Sloveniji in edina slanuša, ki ni uvrščena na rdeči seznam ogroženih vrst. Zelo pogost je po vsej dalmatinski obali in splošno razširjen po obalah celotne Evrope. Tako ga omenja že grška mitologija, nastopa pa tudi v Shakespearjevem Kralju Learu, ki je bil usoden tudi za odličnega režiserja Pandurja.
Morski koprc boste spoznali po njegovih socvetjih, ima pa tudi značilno oblikovane liste, katerim niso podobni listi nobene strupene rastline. Tudi vonj in aromo nabiralci uporabljamo kot prepoznavni znak in tudi ta sta pri morskem koprcu posebna kot pri nobeni drugi rastlini.
.
Kako uporabljamo morski koprc v kulinariki?
Morski koprc je odličen k vsem morskim jedem, ribam, školjkam, rakom … Zelo pa je v navadi tudi njegova uporaba z bučkami, paradižnikom in drugo sezonsko zelenjavo. Tako ga največkrat pripravljamo v solati ali v preprosti omaki. V primeru, da koprc dodajamo drugi zelenjavi, to naredimo proti koncu kuhanja. Lahko ga uporabimo celega ali drobno narezanega, kot začimbnico za izboljšanje okusa. Koliko ga dodamo, je odvisno od našega okusa. Včasih si iz njega pripravimo kar samostojno prilogo – najprej ga skuhamo v malo vode, nato pa začinimo z limono in česnom. Kot se izkaže pri veliko rastlinah, je najbolj preprosta priprava pogosto tudi najbolj okusna. Poskusite!
Morski koprc tudi fermentiramo v slanici, kateri pa je priporočljivo dodati še kakšno drugo starter kulturo, drugače ima fermentacija veliko možnosti, da gre v napačno smer (tisto, ko se nam vse skupaj pokvari).
Vrhunski kuharji pa morski koprc največkrat shranjujejo z vlaganjem v kis. Tu le namig, da pri vlaganju dodajte žličko sladkorja, da bo koprc ohranil čim več svoje tako čudovite hrustljavosti.
.
Pravila, ki jih upoštevamo pri nabiranju slanuš
Kljub temu da je morski koprc zelo pogosto zelišče na naši obali in kot rastlina prav nič ogrožen, pa se zaradi majhnosti naše obale držimo osnovnih pravil kot pri vseh slanušah:
- nabiramo le rastline, ki niso zaščitene, torej jih ni na Rdečem seznamu ogroženih vrst Slovenije,
- nabiramo le rastline, ki rastejo na predelih, ki niso zaščiteni – v Sloveniji so zaščitene oboje soline in Škocijanski zatok,
- v skladu z etiko zeliščarjev in nabiralcev, nabiramo le rastline, ki jih je na tistem območju dovolj ter pazimo, da jih pri nabiranju ne izruvamo iz zemlje.
Hvala, ker spoštujete našo naravo!
.
Recept: Morski koprc z bučkami in tofujem (veganski)
Tu je recept, ki sem ga najprej delala z jajci in sirom, potem pa prešla na vegansko varianto, ki vseeno deluje. Vmes sem količino morskega koprca še veliko povečala, ker mi je njegov okus vedno bolj všeč. Pravzaprav koprca nikoli ne tehtam, uporabim ga pač toliko kot ga naberem.
Sestavine:
- 2 manjši zeleni bučki
- 100 g tofuja
- 50 g svežega morskega koprca
- žlica olja
- ščepec popra in kumine
- 50 g veganskega sira za posip
Bučke in tofu naribamo, ju zmešamo skupaj in pustimo stati pol ure. Nato ju ožamemo, primešamo na drobno nasekljan morski koprc, olje, poper in kumino. To nadevamo v pekač, rahlo potlačimo, tako da bo plast debela približno 2 cm, in posujemo s sirom. Pečemo 15 minut pri 180 °C. Čim prej postrežemo.
Tu je še varianta z jajci.
.
Če vas zanima konkretna uporaba slanuš v kulinariki, vam priporočam online tečaj RASTLINE ZA NA MORJE!
.
