Za kapucinko kroži ljudska modrost, da je izredno koristna in že en listek na dan odganja bolezni. Zanimiva je njena primerjava z jabolkom: eno jabolko, en listek … odžene zdravnika stran. Če bi ga znali vzgojit, se z njim pogovarjat in bili Mali princi. Kapucinka izvira iz Južne Amerike, kjer je njena uporaba v zdravilstvu zelo široka. Uporablja se na primer za bolezni dihal, pri vnetju sečil, za zdravljenje bakterijskih okužb, za boljše celjenje ran na koži in sluznici … V Evropo je prišla pred okoli 400 leti, tako da jo v toplejših predelih lahko najdemo podivjano v naravi. Na Malti raste celo kot invazivka. Glede na njeno vlogo pri odganjanju škodljivcev v vrtu ter kulinarično uporabnost, se jo gotovo splača posaditi v svoj vrt.
.
Kapucinka je obvezna na vsakem vrtu – kako jo vzgojimo sami?
Kapucinka je hvaležna rastlina, ki jo lahko posadimo v toplo gredo ali na prosto. Nekaj pa moramo vedeti – zelo je občutljiva na spomladanske zmrzali.
Preprosto jo je vzgojiti iz semena, le v lončke z rahlo prstjo jo moramo posaditi. Njena kaljivost se dobro ohranja, zato vzkalijo praktično vsa semena – tista, ki smo jih kupili ali tista, ki smo jih od lanskega leta prihranili iz svojega vrta. Neredko na mestu, kjer je kapucinka rastla lansko leto požene kup majhnih rastlin, ki bodo zopet zrastle v razkošne rastline. Kapucinke, ki so zrasle iz semen v lončkih, posadimo na prosto šele po uscani Zofki, to je 15. maja, ali ko se prepričamo, da nam majska zmrzal ne bo uničila nežnih rastlinic. V primeru, da smo kapucinke že posadili na prosto in je napovedana zmrzal, rastline pokrijemo s steklenimi kozarci in še dodatno s filcem ali slamo. Če imamo rastlinjak, lahko v njem vzgajamo kapucinke že mnogo prej.
Kljub temu da kapucinka ne prenaša zmrzali, pa zanjo vseeno rečemo, da je hladnoljubna rastlina. To pomeni, da se bo njena korenina razvijala le v hladnih aprilskih, majskih in junijskih dneh, ob vročinskem valu pa se bo rastlina preusmerila v razvoj listov in nadzemnih delov. Rastlina kapucinke, ki bo imela slabo razvito korenino, pa bo slabo prenašala visoke temperature in čez poletje morda tudi propadla. Če kapucinko vzgajate iz kupljenih sadik, bodite pozorni, da ste kupili sadike z močno korenino, saj bo v nasprotnem primeru kapucinka ostala majhna in nerazvita. V nadaljevanju svoje rasti je kapucinka nezahtevna rastlina, le da v sušnih dneh potrebuje več vode.
Njene liste in cvetove lahko pričakujete že v juniju in jih lahko obtrgavate in po malem čez celo poletje uporabljate v kuhinji. Jesen pa je čas za pripravo shranjkov iz kapucinke.
.
Kako uporabiti pesto iz kapucinke?
S prvimi temperaturami pod ničlo v nekaj dneh propade tudi kapucinka. Takrat, ko je najbolj dišeča, je pravi čas, da iz nje pripravimo trajne shranke ali zimske pripravke. Pesto je enostaven za pripravo in ima potem zelo široko uporabo. Uporaba pripravljenega pikantnega pesta je zelo raznolika, na primer za pomako, kot namaz, kot dodatek zeliščnemu maslu, v pikantnih krekerjih, kot omaka za testenine, kot dodatek kašam, ali pa za zvitke kot v naslednjem receptu. Recept za kapucinkin pesto najdete v knjigi Narava vedno zmaga. Danes pa prilagam recept, kaj lahko še naredite iz pesta – pa ne le kapucinkinega seveda.
.
Recept: Kapucinka v skutinem zvitku
Sestavine za skutino testo:
- 250 g moke
- 250 g masla
- 250 g skute
Sestavine za nadev:
- 3 žlice pesta iz kapucinke
- 100 g kvasnih kosmičev (lahko uporabite sir)
Vse sestavine za testo na hitro zmešamo v mešalniku, tako da dobimo kepo testa. Testo razvaljamo na kvadrat, ga prepognemo in ponovno razvaljamo. Enako ponovimo vsaj trikrat. Nato naj testno na hladnem počiva pol ure. Testo razvaljamo pol cm na debelo, ga premažemo s pestom iz kapucinke in nanj potresemo kvasne kosmiče. Zvijemo v rolico ter narežemo na 2 cm debele kose. Zložimo v posodo za pečenje ter pečemo 20 minut pri 200 °C.
Pripravljene zavitke lahko uporabimo samostojno ali jih postrežemo kot prilogo k prazničnim jedem. Recept je bil objavljen v odprti kuhinji kot priloga k martinovi raci (1).
.
