Suholetnica je rastlina, ki jo uvrščam v skupino, ki ji pravim “pogojno užitne”. Izraz je bolj znan iz gobarstva, a tudi pri užitnih divjih rastlinah je skupina rastlin, pri katerih jemo le določene dele rastlin ali pa le mlade liste itn. Taka je tudi enoletna suholetnica, Erigeron annuus. Rekla ji bom kar suholetnica, čeprav v Sloveniji raste še pet drugih vrst suholetnic. Med njimi je enoletna suholetnica najbolj pogosta in razširjena po vsej Sloveniji razen visoko v hribih.
.
Prepoznate enoletno suholetnico? S čim jo lahko zamenjate?
Enoletna suholetnica je invazivna rastlina in pri nas ena najpogostejših rastlin ob cestah in poteh v mestih in na vasi. Kljub temu imamo kar nekaj rastlin, ki so ji na prvi pogled podobne.
Cvetovi suholetnice od daleč spominjajo na marjetice, le da jih je več in so nameščeni na vrhu visokega in olistanega stebla.
Nekateri njen izgled primerjajo tudi z rogovilčkom, ki prav tako velja za enega najpogostejših plevelov pri nas. Rogovilček ima bolj drobne cvetove in več stebel, ki poganjajo bolj v širino kot v višino. Enoletnica je večja rastlina, ponavadi zraste vsaj pol metra v višino, rogovilček je tako velik le izjemoma. Rogovilček je v kulinariki veliko bolj uporaben in izjemnega okusa – njegove recepte najdete TU.
Spet drugim je enoletnica podobna kamilici. Po cvetovih je res lahko, vendar ima kamilica bolj razcepljene liste. Pravimo, da so dvojno pernato deljeni. Pri suholetnici so listi celi, nekateri suličasti, drugi narobe jajčasti.
Enoletni suholetnici so podobne še nebine (1), na primer drobnocvetna nebina ali suličastolistna nebina, katerih listi so bolj suličasti in celo koničasti (nikakor jajčasti).
Tudi hudoletnica, Conyza sp., je na nek način podobna suholetnici, saj sta si tudi v sorodu.
.
Ali je enoletna suholetnica užitna rastlina?
Je, enoletna suholetnica je užitna rastlina. V kulinariki jo uporabljamo na začetku spomladi, ko nabiramo njene mlade liste. Razporejeni so v obliki rozete in poženejo med prvimi. V toplih letih lahko tudi že januarja. Spomladi so predvsem vidni ob cestah, kjer tvorijo svetlozeleno preprogo. Za nekatere so listi predlakavi in jih ne marajo. Po okusu so prijetni in rahlo pikantni. Kasneje uporabimo tudi njene cvetove, predvsem za dekoracijo jedi. Mlade liste in cvetove vedno uporabljamo v zmernih količinah in s količino ne pretiravamo. Zakaj?
Znano je, da enoletna suholetnica vsebuje nekaj spojin, ki so v visokih koncentracijah toksične za človeka. Raziskave in določevanje teh spojin je v znanstveni literaturi še zelo slabo zabeleženo. V zadnjem času se pojavlja vse več raziskav, ki raziskujejo zdravilne učinkovine v suholetnici. Z ekstrakti in izolati suholetnice so odkrili sledeče učinke:
- delujejo antioksidativno
- zmanjšujejo vnetni odziv (učinek je posledica prisotnosti kafeinske kisline)
Suholetnica nastopa tudi v raziskavah zdravljenja raka, debelosti in Alzheimerjeve bolezni. Raziskave potekajo na stopnji in vitro ter in vivo poskusov, ne pa tudi kliničnih testov.
Čeprav o kemijski sestavi rastline ne vemo prav veliko, pa se tu naslonimo še na tradicionalno znanje o rastlini. Suholetnico z domačim imenom imenujemo tudi hudoletnica (čeprav botanično hudoletnica predstavlja drugo rastlinsko vrsto). Iz tega lahko sklepamo, da se rastlina na podlagi izkustvenega zeliščarstva ni veliko uporabljala v prehrani in da so ljudje z njo ravnali previdno. Znano je, da po svetu enoletno suholetnico uporabljajo v obliki čaja. Za ta namen sušijo liste, korenine in cvetove. Rastlino nabirajo v času cvetenja in jo sušijo. Nekateri izdelujejo tudi tinkturo iz suholetnice.
.
Če povzamem – splača se vam poskusiti enoletno suholetnico. Če ne drugje, ko greste na sprehod. V večjih količinah pa jo uporabljajte le s točnim namenom zdravljenja.
Za zanimive prispevke o užitnih rastlinah se obvezno prijavite na mailing listo – še e-knjigo o divjih rastlinah dobite brezplačno!
.
