Česnovka je ime za rastlino, žabo in gobo. Vse tri so bolj malo poznane in vse znanilke bogatega okolja.

Okus česnovke ni tako močan kot pri čemažu (tudi zadah ne). Njena aroma je v mladih listih mešanica česna in kreše. Znano je, da ima tudi kravje mleko okus po česnu, kadar se krave na paši najedo česnovke. To narekuje, da česnovko uporabljamo kot začimbo za solate, omake, juhe. Še bolj uporabni pa so njeni listi za nadeve štrukljev in zloženk. Uporabljamo mlade liste in vrhnje poganjke s cvetovi ali pravkar nastalimi luščki. Tako imenujemo plodove križnic.

Česnovka je dvoletnica, široko razširjena po Evropi vse od Sicilije do Švedske. Je dvoletnica, ki prvo leto izgleda precej drugače kot drugo leto. Tu je primerjava:

Česnovka rastlina

.

Zakaj je česnovka koristna in zakaj prekomerno uživanje ni dobro?

Včasih so jo uporabljali proti vnetju dihal ter proti zajedalcem. Danes je za nas zanimiva predvsem zaradi vitaminov in glikozinolatov – to so tiste spojine, ki v zmernih koncentracijah delujejo protivnetno in so sposobne tudi uničevanja rakavih celic. Njihovo delovanje je nesporno dokazano v znanstveni literaturi, zato se pogosto znajdejo med priporočljivimi živili in prav je tako. Glikozinolate vsebujejo predvsem rastline iz družine križnic, torej kreše, penuše, redkvice, hren, druge kapusnice in križnice. Pretiravanje s česnovko pa vedno le ni dobro. Vsebuje namreč cianidne spojine, ki so v večjih koncentracijah škodljive, saj jih telo ne more več pretvoriti v netoksične spojine. Zato odvečni cianidi reagirajo s proteini v okolici in tvorijo agregate in reaktivne radikale ter tako škodujejo jetrom ali drugim organom.

.

Invazija česnovke v Ameriki

Vzroki za invazivnost česnovke izvirajo iz mnogih točk, na primer: (a) da je alelopatska in (b) da v Ameriki nima naravnih sovražnikov kot v Evropi in (c) da se z njo hrani vrsta belega jelena, ki razširja semena. Alelopatija je pojav, pri katerem rastlina skozi korenine izloča snovi, ki zavirajo rast njenih kompetitorjev. Več o tem v aprilski številki Rože in vrt. Omejevanju invazivnosti je bilo namenjenih že veliko milijonov raziskovalnega denarja. V kontroliralih pogojih so želeli preseliti naravnega sovražnika česnovke iz Evrope v Ameriko. A do sedaj se to še ni zgodilo, saj je bila pri vseh ocenjena škoda naselitve tujerodne žuželke večja od dejanskega učinka na omejevanje invazivnosti česnovke.

V Ameriki se ni znašla naključno. V New York so jo prinesli okoli leta 1800 zaradi njene zdravilne vrednosti za zdravljenje vnetij prebavil in urogenega trakta.

.

Smo zaradi čemaža popolnoma pozabili nanjo?

Česnovka je prvovrstna divja spomladanska rastlina. Prvo leto njenega dvoletnega življenja razvije liste v rozeti, ki so prezimni in celo pod snegom ostanejo zeleni, če jih le ne pojedo živali – vsaj 50 se jih prehranjuje z njo. Spomladi česnovka zacveti še preden ozelenijo krošnje in nato že v juniju odvrže semena ter se nato posuši. Če česnovka ni dovolj okusna za nobeno od ameriških avtohtonih žuželk, pa je gotovo okusna Evropejcem. Naši ljudje so česnovko uporabljali že stoletja. Radi so jo imeli revni in meščanski sloji prebivalstva. Koristna se jim je zdela proti vnetju dihal ter proti zajedalcem.

Za konec pa še žaba česnovka, ki je pri nas ogrožena vrsta in znanilka bogatega okolja. Ter slika česnovke v Arboretumu Volčji potok. Vedno se tako razveselim, ko vidim, da krajinarji v svojih zasaditvah pustijo divje rastline! Četudi so verjetno tja prišle same. Vabljeni, da tako naredite tudi na svojem vrtu – naj bo to poosebljanje narave same.

Foto: Katja Rebolj