Česnovka je ime za rastlino, žabo in gobo. Vse tri so bolj malo poznane in vse znanilke bogatega okolja.

Okus česnovke ni tako močan kot pri čemažu (tudi zadah ne). Njena aroma je v mladih listih mešanica česna in kreše. Znano je, da ima tudi kravje mleko okus po česnu, kadar se krave na paši najedo česnovke. To narekuje, da česnovko uporabljamo kot začimbo za solate, omake, juhe. Še bolj uporabni pa so njeni listi za nadeve štrukljev in zloženk. Uporabljamo mlade liste in vrhnje poganjke s cvetovi ali pravkar nastalimi luščki. Tako imenujemo plodove križnic.

Česnovka je dvoletnica, široko razširjena po Evropi vse od Sicilije do Švedske. Je dvoletnica, ki prvo leto izgleda precej drugače kot drugo leto. Tu je primerjava:

Česnovka rastlina

.

Kje lahko naberete česnovko

Najlaže boste česnovko našli spomladi, ko cveti. Njena bela socvetja so opazna že od daleč. Raste ob obronkih gozdov in na mejicah, včasih tudi v svetlih gozdovih ali na travnikih. Rada ima vsaj kanček vlage, tako da je pogosta ob potokih in v osušenih jarkih. Cveti od aprila do maja, nato razvije plodove ter se kmalu posuši. V ostalih delih leta zato lahko najdete le njene pritlične liste, ki so podobni velikim listom grenkuljice, na nek način tudi listom vijolice. Pa tudi rastlini, t.i. Centella asiatica, ki je po svetu zelo znana zdravilna rastlina, pri nas pa ne raste.

 

Zakaj je česnovka koristna in zakaj prekomerno uživanje ni dobro?

Včasih so jo uporabljali proti vnetju dihal ter proti zajedalcem. Danes je za nas zanimiva predvsem zaradi vitaminov in glikozinolatov – to so tiste spojine, ki v zmernih koncentracijah delujejo protivnetno in so sposobne tudi uničevanja rakavih celic. Njihovo delovanje je nesporno dokazano v znanstveni literaturi, zato se pogosto znajdejo med priporočljivimi živili in prav je tako. Glikozinolate vsebujejo predvsem rastline iz družine križnic, torej kreše, penuše, redkvice, hren, druge kapusnice in križnice. Pretiravanje s česnovko pa vedno le ni dobro. Vsebuje namreč cianidne spojine, ki so v večjih koncentracijah škodljive, saj jih telo ne more več pretvoriti v netoksične spojine. Zato odvečni cianidi reagirajo s proteini v okolici in tvorijo agregate in reaktivne radikale ter tako škodujejo jetrom ali drugim organom. A do takšne reakcije bi prišlo le, če bi se česnovke dan za dnem prekomerno najedali. Dodajanje česnovke v nadeve in juhe je lahko brezskrbno del vsakdanje prehrane.

Recepte o česnovki najdete v moji knjigi Narava vedno zmaga. In ne pozabite se naročit na novice, da boste o divji hrani sproti obveščeni.

.

Česnovka je huda invazivka v Ameriki

V Ameriki je česnovka invazivna rastlina, ki povzroča nemalo problemov, predvsem izginjanje avtohtonih rastlinski in živalskih! vrst. Vzroki za invazivnost česnovke izvirajo iz mnogih točk, na primer: (a) da je alelopatska, (b) da v Ameriki nima naravnih sovražnikov kot v Evropi in (c) da se z njo hrani vrsta belega jelena, ki razširja semena. Alelopatija je pojav, pri katerem rastlina skozi korenine izloča snovi, ki zavirajo rast njenih tekmic. Več o tem v aprilski številki Rože in vrt. Omejevanju invazivnosti je bilo namenjenih že veliko milijonov raziskovalnega denarja. V kontroliralih pogojih so želeli preseliti naravnega sovražnika česnovke iz Evrope v Ameriko. A do sedaj se to še ni zgodilo, saj je bila pri vseh ocenjena škoda naselitve tujerodne žuželke večja od dejanskega učinka na omejevanje invazivnosti česnovke.

V Ameriki se ni znašla naključno. V New York so jo prinesli okoli leta 1800 zaradi njene zdravilne vrednosti pri zdravljenje vnetij prebavil in urogenega trakta.

.

Smo zaradi čemaža popolnoma pozabili nanjo?

Česnovka je prvovrstna divja spomladanska rastlina. Prvo leto njenega dvoletnega življenja razvije liste v rozeti, ki so prezimni in celo pod snegom ostanejo zeleni, če jih le ne pojedo živali – vsaj 50 se jih prehranjuje z njo. Spomladi česnovka zacveti še preden ozelenijo krošnje in nato že v juniju odvrže semena ter se nato posuši. Če česnovka ni dovolj okusna za nobeno od ameriških avtohtonih žuželk, pa je gotovo okusna Evropejcem. Naši ljudje so česnovko uporabljali že stoletja. Radi so jo imeli revni in meščanski sloji prebivalstva. Koristna se jim je zdela proti vnetju dihal ter proti zajedalcem.

Za konec pa omenim še žabo česnovko, ki je pri nas ogrožena vrsta in znanilka bogatega okolja. Ter slika česnovke v Arboretumu Volčji potok. Vedno se tako razveselim, ko vidim, da krajinarji v svojih zasaditvah pustijo divje rastline! Četudi so verjetno tja prišle same. Vabljeni, da tako naredite tudi na svojem vrtu – naj bo to poosebljanje narave same.

Foto: Katja Rebolj