Za nežna zelišča velja, da si zanje težje predstavljamo, da bi nam utegnila pomagati pri kakšni zdravstveni težavi. A kamilica dokazuje nasprotno. Je milo zelišče, značilnega okusa, kljub temu pa je njeno zdravilno delovanje dokazano vse do kliničnih poizkusov, tradicionalna medicina pa nam o njej pravi, da je vsesplošno zdravilna. In res, deluje na različne načine.
.
O kateri vrsti kamilice govorimo?
Pri nas je najpogostejša vrsta kamilice prava kamilica, Chamomilla recutita, včasih napisana tudi z imenom Matricaria chamomilla ali M. recutita. Z ljudskimi imeni jo imenujemo še gomilce, gorček, vonjavka … Njeno latinsko ime izvira iz besede mater, maternica, kar kaže na njeno prvotno uporabo v porodničarstvu. Prava kamilica je enoletna rastlina, ki se sama zaseje naslednje leto in ponekod velja za invazivno vrsto. Od tod tudi rek “kot gredica kamilic – bolj kot jih plevemo, bolj se širijo”.
Poznamo še nekaj drugih kamilic, a nobena med njimi nima značilnega vonja in votlih socvetij z belimi cvetovi ob robu kot jih ima prava kamilica. Pomembno pa je vedeti, da v Zahodni Evropi z izrazom kamilica imenujejo drugo vrsto kamilice, zato lahko črpanje znanja iz tuje literature pripelje do napačnih dejstev o naši pravi kamilici. V Franciji uporabljajo rimsko pasjo kamilico, Anthemis nobilis, včasih tudi Chamamelum nobile, ki ima podobne učinke, čeprav se učinkovine razlikujejo od učinkovin prave kamilice. Rimska kamilica je po izgledu podobna pravi kamilici, le da so njeni beli cvetovi rahlo bolj izraziti. Pri nas v naravi ne raste (za enkrat še).
V Sloveniji pravo kamilico največkrat zamenjajo za vonjavo kamilico, C. suaveolens, ki prav tako prijetno diši ima enake liste kot prava kamilica, vendar so njeni beli listi v cvetovih skoraj neopazni. Tudi ta kamilica ni strupena, nima po nobene posebne tradicionalne rabe.
.
Kateri so dokazani zdravilni učinki kamilice?
Prava kamilica velja za eno najstarejših zdravilnih rastlin pri nas. Njene učinkovine so danes dobro raziskane in raziskave potrjujejo tradicionalno znanje o njeni uporabi. Med ljudmi je verjetno najbolj znana za lajšanje bolečega trebuščka pri otrocih, a poglejmo si natančneje, kaj vse zmore.
Njene glavno zdravilno delovanje lahko razdelimo na tri dele:
- prebava
- koža
- živčni sistem
V nasprotju kot bi pričakovali, da obstaja veliko raziskav vpliva kamilice na prebavo, pa je teh ravno nasprotno, zelo malo. Ugotovili so, da ima prava kamilica t.i. spazmolitični učinek, kar pomeni da sprošča gladke mišice in blaži krče v prebavilih.
Prava kamilica deluje protivnetno, pospešuje celjenje ran na koži in sluznici, zato je pogosto lahko učinkovito nadomestilo za kortikosteroidna mazila, ki prav tako delujejo protivnetno, a imajo več stranskih učinkov, poleg tega pa tanjšajo kožo in na dolgi rok prinašajo več težav kot koristi. Zato so obkladki in kreme iz kamilice uporabne pri različnih dermatitisih.
Kamilica se je od nekdaj uporabljala tudi za lajšanje živčnih obolenj. Ko so raziskovali, kako kamilica vpliva na stresne hormone, so ugotovili, da zmanjša produkcijo kortizola in pomaga telesu, da preide na bolj parasimpatični odziv, to je tisti, ki ne vključuje adrenalina in je zadolžen za dobro delovanje notranjih organov. Ugotovili so še, da kamilica pomaga pri blagi in zmerni depresiji.
Poleg učinkov kamilice, ki so bili dokazani v raziskavah, pa kamilico ljudsko zdravilstvo priporoča tudi pri težavah z žolčem in mehurjem. Olje kamilice lahko učinkovito lajša menstrualne bolečine. Rastlina deluje pomirjevalno pred spanjem in je primerna tudi za otroke. Uporabljamo jo tudi kot ustno vodo proti aftam in vnetju grla. S kamiličnim čajem umivamo nečisto kožo, dajemo obkladke na utrujene oči in spiramo ekceme in srbeče dele pri kožnih težavah. Kamilični čaj skupaj z žajblovim čajem se uporablja za obarvanje sivih las.
Učinkovine, ki jih vsebuje kamilica, so zelo raznolike. Zdravilni učinki so posledica eteričnih olj, flavonoidov, kumarinov idr. Kamilico poznamo predvsem v obliki čaja – poparka, najdemo jo v tinkturah, kapsulah, kopelih, inhalatorjih, kremah, oljih idr.
Kamilica nam s svojim delovanjem kaže, da nežno še ne pomeni tudi šibko in neučinkovito. Pri takih nežnih zeliščih včasih pozabimo, da niso primerna za dolgotrajno uporabo. Ob prekomerni uporabi ima kamilica ravno obraten učinek – pride do razdraženosti in motenj spanja.
Uporaba kamilice v nosečnosti je priporočljiva zgolj v manjšem obsegu.
.
S čim jo lahko kombiniramo?
Če kamilico uporabljamo za pomiritev, jo lahko dopolnimo z baldrijanom ali sivko, v kuharskih receptih zelo dobro pride tudi z vršički hmelja. Pri težavah z drisko jo kombiniramo s hrastovim lubljem. Če vam okus kamilice ne odgovarja – mene je na začetku spominjal na bolezen, saj mi ga je mami naredila le kadar sem bila bolna – potem uporabite meto, meliso ali cvetove bezga.
.
Kamilica za zimsko zalogo – nabiranje in shranjevanje
Pazimo, kje nabiramo kamilico, saj se ta razraste tudi na pregnojenih in škropljenih zemljiščih. Največ učinkovin je v polno odprtih cvetovih, ki jih nabiramo v suhem vremenu.
Kamilica cveti maja in junija, včasih še julija in avgusta. Naberemo jo lahko tako, da obtrgamo cvetove in jih posušimo v sušilcu za sadje ali v toplem prostoru. Pri tem pazimo, da je ne sušimo na soncu. Lahko pa odrežemo kar cela stebla kamilice, jih povežemo z vrvjo in obesimo na zračno mesto, da se posušijo.
Posušene cvetove hranimo v temnem prostoru, ker drugače izgubljajo učinkovine in barvo.
.
Kamilica v kuharskih receptih
Kamilica je tipična rastlina, ki jo mnogi poznajo izključno kot čaj. A iz nje lahko naredimo marsikaj. Iz sveže ali posušene kamilice. V svoji nabiralniški praksi sem srečala veliko raznolikih poskusov, kako so kuharji uporabljali kamilico. Največkrat so želeli izkoristiti njeno aromo v raznih kremah in sladicah. Izbrskala sem nekaj primerov z recepti:
.
Recept: Kamilica z rastlinskim mlekom in cimetom
Tu je recept za mleko, ki ga pogosto pijem pred spanjem, saj deluje pomirjajoče in izboljšuje spanje. S čajem pa vsekakor ne pretiravam, saj tako kamilica kot cimet vsebujeta kumarine, ki v visokih koncentracijah povzročajo razdražljivost in glavobol.
Sestavine:
- 25 g lešnikov ali mandljev
- 0,5 l vode
- 2 žlički suhih kamelic ali 3 žličke svežih
- pol žličke cimeta
Za ta recept najprej potrebujemo rastlinsko mleko. Tega pripravimo tako, da nekaj lešnikov ali mandljev zmeljemo v mešalcu, nato pa precedimo skozi gosto gazo. Tudi ostanke od oreščkov porabimo. Jaz jih prestavim v posodico in jih zamrznem, potem ko delam kakšen biskvit, pa porabim.
Rastlinsko mleko zavremo in prelijemo čez kamilico, dodamo cimet in pustimo stati 3-5 minut, da se okusi umirijo.
Priporočljivo je, da tako pripravljen napitek popijemo v naslednje pol ure, saj v ljudskem izročilu velja, da kamilice ne pogrevamo.
.
Če ste zagovorniki uporabe zelišč v vsakdanjih jedeh, se prijavite na mailing listo, kjer dobite dodatne spodbude!
