Na sprehodu po gozdu bodite pozorni na rastlino, ki je podobna regratu. Če jo pomanete med prsti, vam bodo dišali po krompirju. Njeno pravo botanično ime je smrdljivka, Aposeris foetida. Nihče ne ve, zakaj je dobila tako nehvaležno ime, zato raje uporabljamo prvega – krompirjevka. Obstaja pa še tretje ime, ki je pogosto v uporabi. Pravimo ji tudi gozdni regrat. Mala flora imenuje rastlino tudi svinjska laknica. Krompirjevka spada med radičevke, tako kot regrat, kolenček, dimek, cikorije, zajčice, kozja brada … Če bi bili natančni, smrdljivka ne spada med nebinovke kot navaja Wikipedia, a taksonomija se je tu pred kratkim spremenila.
Ko se pogovarjamo o imenih še opozorilo, da z imenom krompirjevka imenujemo še nekatere druge rastline. Ena takih je na primer Lycianthes rantonnetii, angleško Blue potato bush. Ko smo že pri angleških imenih – ker smrdljivka v anglofonskih deželah ne raste, zanjo nimamo angleškega imena, zato uporabljamo kar njeno latinsko ime Aposeris.
Ime smrdljivka pa je zelo podobno imenu smrdljička. To je še ena užitna rastlina, ki pa res zelo smrdi.
.
Dragulj naše zemlje
Krompirjevka raste na Balkanu, v Srednji Evropi, nekaj je je tudi v Franciji, ostali svet pa je ne pozna in nima privilegija njene hranilnosti in okusa. Na tem mestu vsi lahko rečemo “Hvala, Slovenija, ker si tako bogata!” in ker hraniš zaklade samo za tiste, ki se zanimajo za naravo. Čeprav tudi drugod po svetu najdemo rastline, ki imajo okus po krompirju, ponavadi te rastline niso zelene. Krompirjevko s pridom izkoriščamo v kuhinji, saj je užitna rastlina.
Ker rastlina ni tako razširjena, so podatki o njeni hranilni vrednosti skopi. Eno bolj obsežnih raziskav so naredili na Univerzi v Ljubljani, ki pravi, da je smrdljivka v primerjavi z zelenjavo iz trgovine izjemen vir askorbinske kisline (vitamina C), tokoferola (vitamina E) in karotenoidov (antioksidanti).
Pravzaprav so številke osupljive. V raziskavi so ugotovili, da je krompirjevka vsebovala od 57 do 101 mg vitamina C/100 g rastline. Solata kupljena v istem času v trgovskem centru pa le 1,1 mg vitamina C/100 g rastline. Razlika je vsaj 50-krat!
Glede na to, da vemo, kako pomemben je vitamin C za naše počutje (ključen pri obrambi proti virusom, drastično povečuje zbranost pri umskem delu …) ali bi še menjali naravo za trgovino?
Za divje rastline pogosto nimamo podatkov o njihovi hranilni vrednosti. Zavedati pa se moramo, da je to eden najboljših virov bioaktivnih snovi kar jih lahko prejmemo na tem svetu!
.
Recepti iz krompirjevke
V zeliščarstvu je od nekdaj veljalo pravilo – podobno s podobnim. Na primer:
- če ima pljučnik liste pegaste kot pljuča, pomaga zdraviti pljuča, ali
- če je oreh podoben možganom, potem ohranja možgane mlade.
Po enakem principu – podobno s podobnim – se pogosto ravnamo tudi v kuhinji. Smrdljivko pripravimo v krompirjevih jedeh, na primer v krompirjevi solati.
Cvetove krompirjevke najdemo od marca do avgusta, pretežno pa maja in junija. Uporabljamo jih lahko tako kot regratove cvetove, če je krompirjevka le dovolj pogosta na rastišču, kjer jih nabiramo.
Nabiramo tudi korenine krompirjevke, a le če je na rastišču zelo pogosta!, in jih kuhamo kot prilogo. Korenine smrdljivke so najboljše v zimskem času, ko rastlina počiva.
Mladi listi smrdljivke so pognali jeseni, nato še januarja, ki je bil nadpovprečno topel. Uživamo jih surove v solatah in namazih ali kuhane v prilogah.
.
Krompirjevka v krompirjevi solati
Sestavine:
- 1 kg krompirja
- olje, jabolčni kis, sol, poper
- čebula
- velika pest listov in cvetov krompirjevke
Priprava:
Krompir v oblicah skuhajte do mehkega, olupite ter narežite na rezine. Dobro okisajte, začinite in dodajte drobno nasekljano čebulo. Dobro premešajte, nato pa dodajte še grobo, prečno na žile, narezane liste krompirjevke. Premešajte ter postrezite toplo ali hladno.
.
Krompirjevka je podobna regratu, po listih in cvetu. Obstaja pa ena pomembna razlika, ki nam omogoča, da rastlino ohranjamo za prihodnje rodove. Razlika je po načinu, kako jo nabiramo – krompirjevke ne nabiramo z nožkom, tako kot regrat, ampak z roko odtrgamo le nekaj listov vsake rastline, da ta lahko raste še naprej!
Privoščite si košček sveta, ki je namenjen le vam! Nikjer drugje na svetu ne obstaja takšen, niti po okusu, niti po zdravilnosti, niti po občutku, ki nam ga nudi naš gozd.
Trobentica, krompirjevka in zimzelen (ta je strupen)
.
Ta neverjetni vir hranil vam dostavimo na dom ali v službo – kontaktirajte nas!
.
