Mrtva kopriva ima prijeten aromatičen okus

Mrtve koprive niso niti bljižnje sorodnice kopriv (velike ali male koprive). Veliko več sorodnosti imajo z meliso, črnoglavko in grenkuljico. Njihovo ime je nerodno – dobile so ga le zato, ker ne pečejo. Zdravilni sloves mrtvih kopriv niti približno ne dosega kopriv, a videli bomo, da je njihova učinkovitost čudovita. Mrtva kopriva je priročna rastlina ljubiteljskih kuharjev in pogosta v uporabi v vrhunskih restavracijah.

Katere vrste mrtve koprive nabiramo?

V zeliščarstvu ima posebno mesto bela mrtva kopriva, Lamium album, ki je v Sloveniji splošno razširjena, a pogosta le ponekod. Zato je pomembno, da je na nekam rastišču ne iztrebite in jo nabirate le, če veste, zakaj jo boste porabili. V lekarnah in pri zeliščarjih lahko kupite belo mrtvo koprivo za pripravo čaja.

Vse vrste mrtvih kopriv pa zaradi okusa in zdravilnosti uporabljamo tudi v kulinariki. Ko sem bila majhna, smo iz njihovih cvetov srkali medičino. Še danes jo rada uporabljam v kuhinji, a ne le njene cvetove, temveč tudi njene vrhnje poganjke, ki ostanejo aromatični vse leto.

Najbolj pogoste vrste so škrlatnordeča mrtva kopriva, L. purpureum, njivska mrtva kopriva, L. amplexicaule, in lisasta mrtva kopriva, L. maculatum. To spoznamo po lisasti spodnji ustni cveta. Sledi velecvetna mrtva kopriva, L. orvala. Ta ima rahlo bledo rožnate cvetove in raste na zelo raznolikih rastiščih, v gozdu ali ob vodi.

Med mrtve koprive pa so včasih spadale tudi rumenke, Galeobdolon sp., (nekateri botaniki, jih še danes uvrščajo med mrtve koprive) potem pa so postale svoja družina, a so še vedno užitne. Najbolj mi je všeč srebrna rumenka. Kaj nima lepega imena?

Kje nabiramo mrtvo koprivo?

Ker raste kot plevel na intenzivno obdelanih njivah in od prometnicah, vas spodbujam, da za mrtvo koprivo poiščete čisto in varno rastišče. Najdete jo celo leto, vsaj nekatere vrste. Pozimi sicer ne rastejo, pozeba pa nekaterih vrst tudi ne prizadene.

Mrtve koprive imajo radi tudi čmrlji. Tiste z bolj odprtimi cvetovi so zmožne nabirati tudi čebele. Zelo prav jim pridejo zgodaj spomladi, ko še ni veliko drugih cvetočih rastlin za pobiranje nektarja.

Mrtvim koprivam so podobne rastline kopriva (ta-pekoča), na nek način tudi nedotika, grenkuljica, čisljak … Vse to so užitne rastline. Beli mrtvi koprivi je malo podobna medenika, ki pa jo v kulinariki ne uporabljamo, razen zmerno za pripravo čajev. A ko mrtva kopriva zacveti, jo ni težko prepoznati in ločiti od drugih.

Mrtve koprive imajo lahko pege na listih ali pa so brez njih. Prisotnost peg pa ni nujno znak za njihovo vrstno določevanje. Taki listi so v kulinariki zelo dekorativni.

Velecvetna mrtva kopriva še pred cvetenjem

Mrtva kopriva je stara zdravilna rastlina

Včasih mislim, da so ljudje pozabili nanje. Res so se včasih uporabljale bolj pogosto. Največ dokazov in prakse imamo z uporabo bele mrtve koprive. Znano je, da so jo naši predniki radi uporabljali za celjenje ran, za bolezni sluznice, pri ženskah za beli tok in neredne menstruacije, kot pomirjevalo za dober spanec, pogosto tudi pri črevesnih krvavitvah ter nekoliko bolj redko pri pljučnih in prehladnih obolenjih.

Če ste pozorni, za katere težave/bolezni so jo uporabljali, je vidno, da dobrodejno deluje na sluznice. Podobno negovalno ne deluje le bela mrtva kopriva, ampak tudi ostale vrste mrtvih kopriv. Za njihovo delovanje so odgovorne zdravilne učinkovine, ki so eterična olja, flavonoidi, sluzi in čreslovine. Mikrofloro, ki jo imamo v črevesu, skupaj imenujemo mikrobiom. Sestavljajo jo bakterije, glive, virusi, arheje, protozoji in drugi majhni organizmi, ki jih je po številu več kot je celic v našem telesu. In niso same sebi namen, ampak so zadolžene za številne pomembne funkcije našega telesa. Sposobne so na primer sintetizirati nekatere vitamine (B12), od njih so odvisni vnetni procesi, tudi sistemski vnetni odziv, varujejo nas pred razvojem patogenih bakterij ter pogojujejo zdravje celotnega telesa.

Mrtve koprive vsebujejo tudi številne minerale. Med njimi veliko kalija, ki v kombinacijami z učinkovinami, ki delujejo diuretično, zagotavlja, da je mrtva kopriva idealen diuretik. Pravimo, da čisti kri. Enako deluje tudi regrat.

Kako mrtve koprive uporabljamo v kuhinji?

Vse vrste mrtvih kopriv so užitne surove ali kuhane. Jaz jih rada dodajam kompleksnim solatam, na primer solati iz kaše. A ne dodajam jih preveč, da njihov okus ne prevlada. Posebno rada jih dodajam rižotam ali ajdovi kaši tik pred koncem kuhanja, zato da oddajo svojo aromo, hkrati pa ohranijo večino zdravilnih učinkovin.

Okus mrtvih kopriv spominja na gobe, predvsem v kuhanih jedeh.

Recept 1: cvetovi mrtve koprive v sirupu

Cvetove za sirup nabirajte dopoldne, ko so še polni medičine. Nato jih kmalu zavohajo čmrlji in čebele ter poberejo dragoceno medičino. Saj nabiranje ni tako zamudno, kaj ne?

Pobrane cvetove in tu in tam kakšen vršiček naložite v steklen kozarec izmenično s sladkorjem in postavite na topel prostor. Direktnega sonca ne priporočam, saj se tako nekaj učinkovin razgradi.

Čez nekaj tednov tekočino precedite skozi cedilo in sirup shranite za uporabo v zimskih dneh kot obrambo pred prehladi.

Recept 2: mrtva kopriva v špinači

Sama mrtve koprive rada vključim v omake, a ne kot osnovno sestavino, ampak bolj kot začimbo. Njihova aroma naredi neko prijetno ozadje in da jedi globino.

Uporabljam osnovni recept:

100 g velike koprive
50 g mrtve koprive
nekaj regačice in grenkuljice
1 čebula
muškatni orešček, sol in poper

V ponvi na vodi (ravno toliko, da je dno pokrito) pokuhajte vso divje zelenje tako da uplahne. Vzamite ga iz ponve, ponev obrišite in na olju popražite drobno narezano čebulo. Začinite in dodajte na drobno narezano pokuhano divje zelenje. Dodajte nekaj žlic vode in po potrebi razmešajte s paličnim mešalnikom. Seveda lahko dodate tudi mlečne izdelke, če imate to izbiro.