Plevel je zgolj oznaka za rastline, ki proti naši volji rastejo na naših vrtovih in njivah, pločnikih in prilezejo ven iz vseh mogočih kotičkov. Tako plevel na vrtu ni isto kot plevel na njivi koruze niti ne isto kot plevel, ki rine iz tlakovcev. Kaj šele, da bi bil plevel na mojem vrtu sploh plevel.
Vas motijo kilometri, ki jih napravi vaša hrana – tu je plevel iz vrta
In ta plevel ni le zdrav, je tudi okusen! Predstavimo nekaj najbolj zanimivih.
Regačica je tako trdoživ plevel na vrtu, ker se močno razrašča pod zemljo
Razrast korenik ali podzemnih stebel regačice (Aegopodium podagraria) pod zemljo je vsaj 2-krat večji kot je samih zelenih delov rastline nad zemljo. To je razlog, da je tako trdovraten plevel. Če jo imamo na vrtu, je najboljše, da jo sproti trgamo ali kosimo in iz korenin bodo skozi celotno sezono, od marca do oktobra, izraščale mlade rastlinice. Te so najbolj okusne in kuharji v vrhunski kulinariki pogosto posegajo po njih.
Če bi se regačice na vsak način radi znebili z vrta, potem naredite takole! Na mesto, kjer vas regačica moti, za nekaj časa posadite drugo gosto pokrovno rastlino. Če regačica ne bo imela več prostora, ne bo več rasla. V nobenem primeru pa ne priporočamo uporabe herbicidov za zatiranje regačice, saj ne želimo zastrupljati svojega vrta. Tudi pri uporabi majhne količine strupa, je velika verjetnost, da bodo strupene komponente prišle v hrano.
Zakaj je regačica tako okusna in kam se najbolj poda?
Vsebuje smole in eterično olje, ki ji dajejo samosvojo aromo. Po okusu jo primerjamo z zeleno in peteršiljem, kar je razumljivo, saj vse tri rastline spadajo v družino kobulnic. Je tudi rahlo kisla, zato se odlično in v skandinavskih deželah že tradicionalno, poda k ribi in morskim sadežem.
Rene Redzepi, šef Nome, slavne danske restavracije, ki je bila od leta 2010 kar štirikrat razglašena za najboljšo restavracijo na svetu, z regačico začini špinačo in postreže skupaj z ostrigami (1).
Namig: V kulinariki ne uporabljajte regačice, ki je že razvila socvetja – kobule, ali tiste, ki ima velike liste, saj je njen okus premočan.
Na vašem vrtu nimate plevela – če ga vsega sproti pojeste
No, to ni čisto res. Je pa velik delež rastlin, ki jih mnogi kar naprej plevejo in se z njimi bojujejo, za nas okusen vir malice ali kosila. Plevel na vrtu je za vas blagoslov.
Tolščak je odličen surov in še boljši popečen
Je plevel na vrtu, ki počasi zopet pridobiva na slovesu in se približuje nekdanji slavi. Uporabljali so ga že Babilonci, torej gre še dlje v preteklost kot regačica, ki je znana iz rimskih časov. Mogoče vam je tolščak bolj poznan pod imenom portulak, čeprav če smo natančni, z besedo portulak označujemo drugo vrsto rastline, ki je pogosta okrasna rastlina tudi v Sloveniji.
Okus tolščaka je raznolik. Iz vrta je najbolj poznan navadni tolščak (Portulaca oleracea), mogoče pa je kupiti tudi seme vrtnega tolščaka (Portulaca oleracea sativa), ki je bolj svetlo zelene barve in raste bolj pokončno, kar je lahko prednost, ker ga ni potrebno toliko umivati pred pripravo jedi. Prav tako je vrtni tolščak nekoliko bolj nežnega okusa, zato je za prvo uporabo plevelov v prehrani mogoče primernejši.
Če primerjamo prvi pomladanski tolščak, ki zraste kot plevel v rastlinjakih, s tolščakom, ki zraste sredi največje poletne vročine na zelenjavnem vrtu, bi se drugi zdel bolj polnega okusa, rahlo kiselkast, nekoliko slan (še zdaleč ne tako kot slanuše).
Kako pripraviti tolščak, da bo naj-naj okusen?
Mnogi tolščak uživajo surov v solatah, a še bolj okusen je rahlo popečen, kuhan na sopari ali vložen v olje ali kis. Ne priporočamo, da ga kuhate v celi vodi, saj postane voden in izgubi večino okusa.
V Monsteri so ga postregli s peso in kozjim sirom (2). Mi ga imamo najraje popečenega v solati ali kot prilogo ribi. Tako smo ga tudi pripravili za revijo Pomagaj si sam.
Tudi Janezom Bratovžem smo ga enostavno vmešali v kašo z drugimi travniškimi divjimi rastlinami in zelišči.
Namig: Tolščak kmalu razvije drobna črna semena, ki pa naj ne bodo moteč prah na vaše krožniku. Namesto tega ga koristno uporabite za “food styling” (3).
.
Še en trdovraten, a tako okusen plevel na vrtu
Pravimo mu ščavje, to je topolistna kislica (Rumex obtusifolius). Ob tiste kislice, ki smo jo grizljali, ko smo bili otroci, se razlikuje po bolj izrazitih, širokih listih. V vrhunski kulinariki se njegova uporaba z julijem zaključi, saj listi postanejo grenki, za pokušanje doma pa je sedaj odličen čas. Zakaj? Kislice cveto ali že plodijo v juniju in juliju in v tem času je njihovo prepoznavanje najlažje. Na začetku rastne sezone, ko izrašča le listna rozeta, moramo rastlino dobro poznati, da je ne zamenjamo s strupeno vrsto.
Poleg tega še opozorilo. Topolistna kislica je kategorizirana kot Z (zdravila), zato njeno trženje ni mogoče, razen s pridobljenim JAZMP dovoljenjem. To velja le za topolistno kislico. Ostale kislice so kategorizirane kot H (hrana), zato je njihova prodaja mogoča tudi na tržnici in pri zeliščarjih. Ampak to je že druga “zgodba”.
Nabiramo jo izključno na neokrnjenih travnikih ali ekoloških njivah. Saj je širokolistni plevel, ki se pogosto zatira z močnimi strupi. Ima močno korenino, ki je ni enostavno izpuliti ali izkopati. Zato ji lahko rečemo, da je neke vrste indikatorska rastlina – pove nam, kako na določeni zemlji ravnajo s travnikom ali njivo. Če na njivi ni kislice, gre največkrat za izdatno škropljenje.
Namig: Za začetek uporabe kislice v kulinariki vam predlagamo, da si jo pripravite v obliki pesta.
Iz njivske preslice pripravimo zdravilni čaj
Je že tako, da na vrtu pogosto naletimo na preslico, pa ne vemo ali je užitna njivska (Equisetum arvense) ali strupena močvirska preslica (Equisetum palustre). V Sloveniji raste 9 vrst preslic in le ena je prava, zdravilna, njivska. Če želite izvedeti več o ločevanju preslic, obiščite našo delavnico o divjih rastlinah v kulinariki. Čeprav je v kulinariki ne uporabljamo, vas je veliko, ki si razliko želite ogledati v živo. Vsekakor pa je preslica plevel na vrtu, ki ima visoko zeliščarsko uporabnost.
Kateri plevel na vrtu je strupen – kako ga prepoznamo?
Opozorimo na plevel, na katerega moramo biti posebej pozorni. Najpogostejši strupen plevel na vrtu je gotovo mleček. Po vrtovih rastejo različne vrste mlečka, ki so si med seboj podobni.
V kulinariki ga ne uporabljamo. Svoje mesto pa ima v znanstvenih raziskavah. V zadnjih letih veliko raziskav poudarja terapevtski učinek mlečka in raziskuje njegovo nadzorovano uporabo pri zdravljenju kožnih melanomov (4).
Namig: Čeprav je mleček neužiten plevel na vrtu, se nekatere vrste mlečka uporabne v zdravilstvu, za vrt pa koristne, saj odganjajo voluharja (5).
Solata iz plevela – sami poskusite, kako je okusna – zanemarljivo pa ni tudi to, da je bogata s hranili!
Tako kot v receptu o divjih rastlinah v prehrani meseca junija, smo se tudi tokrat odločili za SOLATO. Za pripravo tega recepta smo izbrali rastlini trpotec in regrat, ki sta dobro poznani. Dodali smo jima liste potrošnika, ki ga imajo na razpolago tisti, ki živijo blizu travnika, predstavili pa ga bomo ob kakšni drugi priložnosti. Če listov potrošnika nimate, jih nadomestite z nekaj listi radiča, berivke ali glavnate solate. Ostale sestavine solate so opisane v tem članku zgoraj.
Tu so sestavine za solato iz »plevela« za 4 osebe:
- nekaj listov regrata
- nekaj listov potrošnika
- 2 pesti tolščaka
- nekaj mladih listov regačice
- 5 strokov česna
- oljčno olje
- sol, kis
Liste trpotca, regrata in potrošnika temeljito operemo in jih nekaj minut pustimo v vodi, da izgubijo nekaj grenčin. Zrežemo jih na manjše kose, v smeri prečno na listne žilice. Česen drobno nasekljamo in rahlo popečemo na vročem olju. Dodamo grobo narezan tolščak in grobo narezano regačico. Na rahlem ognju popekamo še 3 minute ter še vroče naložimo po listih trpotca, regrata in potrošnika. Temeljito premešamo, da se listi trpotca, regrata in potrošnika zmehčajo. Okisamo in le rahlo solimo.nekaj listov trpotca
Solato postrežemo kot samostojno malico, ki ji pridamo domači kruh, ali kot dodatek ribjim jedem, h katerim se posebno ujemata tolščak in regačica. Ker solata vsebuje grenke liste trpotca, regrata in potrošnika, je priporočljiva tudi k močnejšim mesnim jedem.
Hranila in grenčine – ima torej plevel na vrtu kaj opraviti z vašim zdravjem?
Postrežemo jo v majhnih količinah, saj tako pripravljen plevel iz vrta vsebuje več grenčin, kot smo jih vajeni. Grenčine bodo zdravilno delovale na našo prebavo in presnovo, povečale bodo izločanje prebavnih sokov že v ustni votlini ter omogočile lažje prehajanje hranilnih snovi skozi črevesno steno v kri.
Količina hranil, ki jih boste zaužili s solato iz plevela je primerljiva s količino vsaj dveh skled gojene sveže solate ter nekaj skledami solate kupljene v trgovski verigi. V tako pripravljeni solati ne potrebujemo obilice soli, saj bodo okus in arome divjih rastlin posebne same zase.
Vse te zdrave in okusne plevele vam sveže nabrane dostavimo na vaš dom – naša ponudba je enostavno sezonska >>> naročite tukaj in zdaj!
Viri: Živimo z rastlinami, Tatjana Angerer (6)
