V knjigi preberem, da so včasih trobentici pripisovali čarobno moč. V resnici ji čarobno moč pripisujemo še danes. Njeni rumeni cvetovi nam dajo verjeti, da je sposobna vase ujeti vse sonce. In to ravno v času, ko ga najbolj potrebujemo. V zimskem času smo namreč najbolj omejeni z vitaminom D, saj ga zaradi nizkega vpadnega kota sonca naše telo skoraj ne sintetizira. Spomladi je sonce vse višje, naše telo pa mora čimprej nadoknaditi zimsko pomanjkanje. Trobentica sicer ne vsebuje skoraj nič vitamina D, zato pa nas njeno nabiranje na prisojnih pobočjih toliko bolj ogreje.
.
Kateri vrste jegličev se nam splača nabirati?
V Sloveniji najdemo 10 vrst jegličev. Botanično ime trobentice je navadni jeglič, Primula vulgaris. Njej sorodni vrsti sta visoki jeglič, P. elatior, in pomladanski jeglič ali šmigovec, P. veris (ta je na uvodni sliki). Zelo je znan tudi avrikelj, P. auricula, mogoče zaradi pesmi Lojzeta Slaka ali ker preprosto je simbol naših Alp in otroški spomin na ljudske pravljice iz zlatorogove dežele. Avrikel ni užiten in ga ne nabiramo, ker je ranljiva vrsta. Tudi nekatere druge vrste jegličev spadajo med ranljive vrste.
Med zeliščarji sta najbolj cenjena visoki in pomladanski jeglič. V nekaterih Evropskih državah sta zavarovana, pri nas ne, a ker sta na določenih rastiščih ogrožena, raje uporabljamo gojena. Še bolj preprosto je, če se zadovoljimo s trobentico. No, to vsekakor ne bo težek kompromis, saj izkušnje kažejo, da so zdravilne lastnosti vseh treh primerljive.
Če v naravi rastejo le vrste, ki imajo rumene cvetove pa lahko gojene variante trobentic obsegajo celo barvno paleto.
.
So vsi deli trobenice zdravilni?
Pri visokem in pomladanskem jegliču je najbolj cenjena korenina, ki jo izkopavajo v jeseni. Zanimivo je, da jo je mogoče izkopati, nato odrezati stranske korenino, glavno korenino pa še enkrat zakopati. Taka rastlina potem zopet požene naslednje leto. Jegliče pa je moč vzgojiti na svojem vrtu tudi iz semena, ki ga posejemo v maju ali juniju. Korenine jegliča sušimo ali pa sveže skuhamo v čaju proti prehladu.
Pri trobentici pa nas zanimajo predvsem cvetovi. Nabiramo jih skupaj s cvetno čašo, saj je tudi ta prijetnega okusa in vsebuje zdravilne učinkovine. Cvetovi so okusni, dišeči, ko pa jih posušimo, izgubijo svoj medeni vonj.
Spomladi pa nabiramo tudi mlade liste trobentice. Mladi listi imajo samosvoj okus, malce poseben, a dober, starejši listi pa hitro postanejo grenki.
.
Katere zdravilne učinkovine vsebuje trobentica?
Trobentica ni ena tistih rastlin, za katere bi bile narejene obsežne raziskave. Prav za prav kliničnih poskusov s trobentico sploh ni. Večino kar vemo o njeni zdravilni moči, torej izhaja iz tradicionalne medicine, ki pa jo zaradi svoje dolge tradicije nadvse cenimo in ji zaupamo.
Zdravilno delovanje jegličev in trobentice je predvsem izrazito na področju:
- prehladnih obolenj s kašljem
- glavobola
- spomladanskega razstrupljanja
Med molekule, ki jim v trobentici pripisujemo zdravilno moč, spadajo triterpenski saponini, glikozidi, eterična olja in flavonoidi. Predvidevajo, da predvsem prvi poskrbijo, da se sluz utekočini in kašelj pomiri. Zato je trobenica namenjena predvsem spomladanskim prehladom in neustavljivemu kašlju. Za ta namen se predvsem uporablja čaj iz korenine jegličev, ki se pripravi kot poparek, ki stoji 10 minut. Tudi tinktura iz korenine jegliča ali njihov sirup pomagata in ju je moč kupiti v lekarni.
Da trobentica lajša glavobole se zdi smiselno, saj vsebuje vrsto različnih molekul, veliko vitamina C in različnih mineralov. Zanimiv se mi je zdel zapis v neki knjigi, ki pravi, da so vrvohodci radi posegali po jegličih, da so se izognili vrtoglavici.
Jegliči spodbujajo razstrupljanje preko limfe in ledvic, zato lahko pozdravijo spomladansko utrujenost. O razstrupljanju in dobrih receptih si preberite v zapisu Razstrupljanje z divjimi rastlinami.
Korenina trobentice vsebuje tudi salicilate in po vonju spominja na oslad, eno najbolj priljubljenih rastlin nabiralcev. Zato so včasih trobentico uporabljali za zniževanje povišane temperature. Cvetove namočene v vinu so rabili za krepitev srca.
Trobentica ni primerna za ljudi, ki imajo motnje v strjevanju krvi in za tiste z rano na želodcu. Za nosečnice ni podatkov, zato velja izogibanje. Literatura velikokrat omeni tudi kontakni dermatitis, ki se pojavi na rokah ob nabiranju trobentice, čeprav je redek.
Zdravilne učinkovine se bodo pri sušenju trobentice ohranile le, če jih bomo skrbno posušili. Če v spomladi nimamo na voljo suhega in toplega prostora, je bolje, da cvetove trobentic posušiti z umetno toploto pri 40 °C v dehidratorju, sušilcu za sadje ali v pečici. Na ta način bomo ohranili največ učinkovin.
.
Kdaj je trobentic lahko preveč?
Zdravilne učinkovine, ki jih vsebujejo jegliči, lahko v obliki čaja iz korenin in listov za nekatere predstavljajo težavo. Pojavi se lahko slabost in celo bruhanje. Pri čaju iz cvetov ne poročajo o stranskih učinkih.
Kot je to mogoče pri vseh rastlinah, pa se tudi pri trobentici in drugih jegličih lahko pojavi kontaktni dermatitis. Znaki reakcije se kažejo kot srbenje kože ali kot izpuščaj. V tem primeru se je trobentice bolje izogibati.
.
Recept: Trobentica v sirupu in čaju
Če uspete nabrati večjo količino trobentic, jih je najbolje na hitro posušiti ali pa iz njih narediti sirup. Postopek je enak kot pri smrekovih vršičkih – plast sladkorja, plast cvetov … Uporabite tudi čase trobentice, saj vsebujejo vrsto učinkovin, h grenkobi pa ne dodajo prav nič. Tako pripravljen sirup lahko uporabljate po žličkah v primeru prehladov in glavobolov ali pa ga uporabite v kuharskih receptih. V knjigi Narava vedno zmaga sem kar nekaj jedi pripravila iz različnih sirupov.
Čaj trobentice je priporočljivo piti pred spanjem, saj pomirja. Je nežnega okusa in je primeren tudi za otroke. Čaj trobentice lahko kombiniramo na primer z meliso, sivko, dišečo perlo, hmeljem in kamilico.
Če pripravljate čaj iz trobentice proti glavobolu velja star recept: za kozarec poparka potrebujemo 2 žlički suhih ali 4 žličke svežih cvetov trobentice, pustimo stati 10 minut. Čaj v miru popijemo, nato se za pol ure uležemo v temo. Kuro ponavljamo 10 dni.
.
Recept: Lešnikov preliv s trobentico
Trobentico navečkrat uporabimo za krašenje tort, na solati ali v čaju. Zakaj je ne bi poskusili uporabiti še malo drugače? Recept za lešnikov preliv s trobentico je bil objavljen v prispevku RTV Slovenije (49 minuta).
Sestavine za preliv:
- 200 g mletih lešnikov
- 100 g dateljev
- sok pol limone
- 50 g svežih cvetov trobentice
Datelje razkoščičimo in za dve uri namočimo v vodi, tako da so vsi datelji pokriti. Nato jih v mešalniku skupaj z vodo, v kateri so se namakali, zmešamo do gladke mase. Dodamo zmlete lešnike, sok pol limone in zvrhano pest trobentic ter še enkrat dobro premešamo. Tako pripravljen preliv se s časom vse bolj trdi. Če potrebujemo bolj tekoč preliv, ga še enkrat premešamo ob dodatku vode.
Postrežemo samostojno v kozarcu ali kot preliv na tortah in kolačkih. Sama sem jih postregla z mafini in trobentico.
Uporaba trobentice v receptih je hvaležna, saj ne izgublja barve in, tudi če jo sesekljamo, ne postane nič rjavkasta.
Še namig: Trobentica se lepo dopolnjuje v kombinaciji z limono.
.
Trobentica svojo čarobnost prispeva tudi literaturi in slikarstvu
Različni jegliči so navdihnili številna literarna in umetniška dela. V otroški knjigi, nato risanki, Peter Zajec avtorice Beatrix Potter skuha mati Petru kamilični čaj s ščepcem jegliča, da bo imel zdrave oči. Jegliči so upodobljeni na številnih likovnih delih. V naši Narodni galeriji na sliki Cvetlično tihožitje Andreasa Lacha, pa tudi na slikah Clauda Moneta in Vincenta van Gogha.
.
