Bezeg dekletu priskrbi ženina. To je čudovita novica, v katero so po ljudskem izročilu zaupali naši predniki, raziskala pa ga. Dušica Kunaver. Bezeg pa nam lahko priskrbi tudi brezskrbno uživanje v poletnih okusih, nam pomaga hitreje prebroditi prehlad in lajša bronhitis ali astmo. Moje glavno vprašanje pri bezgu pa je: Ali mu delamo krivico, da ga vedno uporabljamo le v receptih s sladkorjem?
.
Katere vrste bezga poznamo?
Črni bezeg, Sambucus niger, največkrat okrajšamo kar na besedo bezeg. A pri nas rastejo tudi druge vrste bezga:
- Divji bezeg, S. racemosa, ima rdeče plodove, njegova socvetja pa so bolj kompaktna in rahlo grozdasta, tako da jih ne moremo zamenjati za črni bezeg;
- Smrdljivi bezeg, S. ebulus, ima tako kot črni bezeg temne plodove, a njegova rast je bolj podobna rastlinam kot pa grmom, nekoliko je podoben konjski grivi;
- Španski bezeg – temu pravimo tudi lipovka ali majnica, po latinsko pa Syringa vulgaris; ni v bljižnjem sorodu z nobenim drugim bezgom, je pa v sorodu s pravim jasminom, forzicijo, jesenom in oljko.
.
Kje in kdaj nabiramo bezeg?
Sama najrajši bezeg nabiram ob kakšnih starih hišah. Pogosto ob zapuščenih kmetijah rastejo stoletni bezgi, ki niso več le grmovnice, ampak s svojimi ogromnimi debli kar veličastna drevesa. Pravzaprav ni pomembno, kje nabiramo bezeg, dokler tistega, ki ga oberemo, obravnavamo kot nekaj svetega, “nekoga”, ki nam z veseljem da svoj cvet.
Bezeg ima rad mejice in obronke. Ne more pa tekmovati z bukvijo, zato ga v strnjenih gozdovih ni.
.
Kako sušimo bezeg, da ne potemni?
Bezeg za sušenje nabiramo v sončnem vremenu in vsaj dva dni po zadnjem deževju. Sušimo ga v toplem, zračnem, temnem in suhem prostoru. Če nam kljub temu bezeg temni, ga rajši sušimo v platnenih ali bombažnih vrečkah, v katere smo bezgove cvetove nanesli v eni sami plasti.
Bezgove jagode posušimo v sušilcu za sadje, dehidratorju ali v pečici na 45 °C.
.
Katere dele bezga uporabljamo?
Uporabna je skoraj cela rastlina bezga:
- Lubje, uporabljamo zeleno srednjo plast;
- Mladi listi, nabiramo jih spomladi, sušimo za čaj proti putiki in proti nespečnosti;
- Neodprti cvetni popki, vlagamo jih v kis ali fermentiramo;
- Socvetja;
- Plodovi – jagode – več o zdravilnih učinkih bezgovih jagod in njihovi pripravi si preberite v prispevku Bezgove jagode – zdravilo iz domače lekarne.
.
Je tradicionalna raba bezga potrjena tudi v raziskavah?
O bezgu je narejena vrsta kliničnih raziskav. Predvsem so rezultati spodbudni za bezgove jagode, malo manj pa za bezgove cvetove. Znanstveniki si še vedno niso edini o učinku bezgovih cvetov na žleze znojnice. Znano je, da bezeg spodbuja njihovo delovanje, ki pa je delno posledica tudi pitja vročih napitkov. Snovi, ki so zadolžene za diaforetični učinek bezgovih cvetov, niso znane. Verjetno gre za kombinacijo več učinkovin.
Poleg diaforetičnega učinka, ima bezeg tudi diuretični učinek. Za ta namen se uporablja tudi skorja in listi bezga.
Kako dolgo lahko uporabljamo bezeg? Kaj pa nosečnost? Bezeg je eno tistih klasičnih zelišč, za katerega je prav, da ga uporabljamo le določeno obdobje, nato pa naredimo premor in uporabljamo druge zdravilne zeli. Bezgovo cvetje in bezgove jagode uporabljamo tri tedne, lahko tudi dlje, če smo ga uporabljali v manjšem deležu ali le kot dodatek jedem.
Občasna uporaba bezga v nosečnosti je brezskrbna, ne pa tudi stalna uporaba. To velja tako za bezgove cvetove kot za bezgove jagode.
.
Kako uporabljamo bezeg v kulinariki?
Iz cvetja pripravljamo:
- sirup iz bezga, s sladkorjem ali z medom – tu sta oba preizkušena recepta
- bezgov sirup lahko pripravimo tudi tako, da cvetove izmenično naložimo po plasteh s sladkorjem, kar smo sicer bolj navajeni pri smrekovih vršičkih
- kis iz bezga – enostavno bezgove cvetove naložimo v posodo s kisom in pustimo nekaj mesecev, da se kis vse bolj aromatizira
- sladoled iz bezga
- bezgova pita – recept je v nadaljevanju
- kruh iz bezgovih cvetov – recept najdete v knjigi Okus po cvetju, Jelene de Belder Kovačič (seznam priporočenih knjig tu)
- bezgov vinski šodo – recept najdete v knjigi Okus po cvetju, Jelene de Belder Kovačič (seznam priporočenih knjig tu)
.
Recept: bezgova pita
Pri tej piti sem bezeg želela uporabiti tako v testu kot v kremi – zato, da bi bila čim bolj bezgova. Odkrila sem, da se bezeg odlično poda k beli čokoladi.
Sestavine za testo:
- 350 g moke
- 200 g masla
- pol žličke soli
- 0,5 dl bezgovega sirupa
Sestavine za kremo:
- 300 g sladke smetane
- 10 bezgovih socvetij
- 100 g bele čokolade
- 100 g mletih lešnikov
- sok ene limone
- nastrgana limonina lupinica
- 1 list želatine
- bezgovi cvetovi za dekoracijo
Ohlajeno maslo, moko, sol in sirup kar se da hitro zamesimo v krhko testo in ga damo počivati v hladilnik za 30 minut. Testo razvaljamo, z njim obložimo pekač premera 28 cm, ga prešpikamo z vilico in damo v ogreto pečico na 200 °C. Pečemo do zlato rjave barve.
Smetano zavremo skupaj z bezgovimi socvetji, pustimo stati nekaj minut, nato iz smetane poberemo cvetove in jih stisnemo, da izločijo še preostanek arome. Tej smetani dodamo belo čokolado, mlete lešnike, limonin sok in limonino lupinico ter zmešamo do gladkega. Dodamo še želatino, ki smo jo prej namakali v vodi. Pripravljeno kremo za nekaj ur postavimo na hladno, da se strdi. Strjeno kremo z mešalnikom na metlice zmešamo, da se speni, ali pa jo močno premešamo z žlico. Nadevamo jo na pečeno testo in dekoriramo z bezgovimi socvetji in rezinami limone.
Tu je le slika veganske variante bezgove pite, tista originalna je prehitro šla.
.
Kaj pa bezgove jagode?
Več o zdravilnih učinkih bezgovih jagod in njihovi pripravi si preberite v prispevku Bezgove jagode – zdravilo iz domače lekarne.
Še pozdrav iz studia RTV Slovenija, kjer je bil bezeg glavna tema.
.
