Lipa je fenomen – ker je močno vsidrana v našo tradicijo, za nas Slovence predstavlja sveto drevo. Z imenom lipa označujemo vsaj dve rastlinski vrsti:
- Lipa, Tilia platyphyllos
- Lipovec, Tilia cordata, uporabljamo ga enako kot lipo, torej tudi za lipov čaj
- redki naravni križanci (npr. Tilia x europea).
- drugi križanci, večinoma namenjeni parkovnim zasaditvam
.
Lipa in lipovec – kako ločimo obe rastlinski vrsti?
Tu je nekaj razlikovalnih znakov, ki sem jih razporedila po tem, kaj jaz preverim najprej in vse do znakov, ki nas včasih zmedejo. Namreč narava včasih ponuja tudi netipske primere, v Sloveniji pa so prav tako lahko prisotni križanci, ki imajo raznolike prepoznavne znake.
Tu so glavne razlike med lipo in lipovcem:
- število cvetov v enem socvetju (lipa 2-5, lipovec 3-10)
- barva dlačic na prvih listih žilah (lipa bele, lipovec rjavkaste, rdečkaste)
- čas cvetenja (lipa 2 tedna prej)
- plodovi (pri lipi so trši, plodove lipovca skoraj lahko stisnemo med prsti)
- listi (lipa večji, lipa je velikocvetna lipa, lipovec je majhnolistna lipa)
- velikost drevesa (lipa navadno rahlo manjša)
Ker je poznavanje lipe del splošne izobrazbe, vam predlagam, da poiščete lipovo drevo in preverite vsaj prve dva znaka. Ob tej domači nalogi pa omenimo še zanimivost, da je večina 100-letnih lip na Slovenskem v resnici lipovcev, na primer najevski lipovec. Kljub temu pa ni nič narobe, če najevski lipovec poimenujemo kar najevka lipa, saj je poimenovanje lipovca kot lipa v naši tradiciji že močno zasidrano in med ljudmi povsem razumljivo.
Lipa pod Eiflovim stolpom v času olimpijskih iger
.
Kateri so uporabni deli za uživanje?
Lipo (in lipovec) imamo radi, ker nam skozi leto večkrat ponudi kaj dobrega. Spomladi najprej ponudi svoje mlade liste, ki jih dodajamo solatam tako kot na primer liste bukve. Uporabni deli lipe in lipovca so:
- mladi listi
- stari listi (te so včasih uporabljali kot danes uporabljamo cvetove, danes se skoraj ne uporabljajo več)
- socvetja (popki in cvetovi, sveže dodajamo hrani v manjših količinah, ostalo posušimo za čaj)
- plodovi (za čokolado ali kot gostilo)
- semena (olje)
- podlubje, ličje (z njim si postrežemo kot “survival food”, večinoma pa ga pustimo pri miru, saj s tem nepopravljivo poškodujemo drevo, ličje doma uporabljamo tudi za kaj privezat)
Ostala uporaba lipe vključuje še kozmetične pripravke, kreme za kožo, oglje se uporablja pri zastrupitvah, pepel naj bi se uporabljal za srčno-žilne bolezni. Tudi uporaba v veterini je dobro poznana in podobna kot pri ljudeh.
Lipa je izrednega pomena tudi v naši kulturni dediščini. Ste vedeli, da je večina slovenskih oltarjev je narejenih iz lipovega lesa? Ta je po mehkosti ugoden za rezbarjenje in ni nagnjen k črvivosti, kar je ključnega pomena za ohranjanje naše dediščine.
Tradicionalna uporaba lipe vključuje še lipov med, ki je med tistimi, ki počasneje kristalizirajo, saj vsebuje večji del fruktoze.
.
Zdravilna uporaba lipovih socvetij (v čaju poparku)
Lipa učinkovito spodbuja potenje in je blago diuretična. Uporabljamo jo proti prehladu in gripi – lahko tudi pri otrocih, za čiščenje krvi, pri povišani telesni temperature, pri revmatičnih obolenjih. Pri akutnih težavah lipo skuhamo kot prevretek, kjer je količina zdravilnih učinkovin večja. Tudi po barvi je tak čaj nekoliko bolj rdečih odtenkov. In izkoristimo še eno lastnost, ki so nam jo predali predniki – čaj pijmo kar se da vroč. Tak naj bi bil najbolj učinkovit pri prehladu.
Deluje blago pomirjevalno in je primerna za nemir in nespečnost. V tem primeru lipov čaj pijemo tudi zvečer.
Naslednjo uporabo lipe boste razumeli, če vam povem, da nekatere botanike lipo uvrščajo med slezenovke (druge pa v samostojno družino lipovk). Slezenovke, kamor spadajo slez in slezenovci, so znane prav po polisaharidih, ki ščitijo sluznico. Lipa sicer ne vsebuje toliko sluzi kot slez in slezenovci, a dovolj, da blaži dražeč kašelj in bronhitis.
Zaradi vsebnosti čreslovin je adstringentna in primerna proti driski. Lipovo oglje sicer redki, a še vedno, uporabljajo za črevesne in kožne bolezni (vnetja).
.
Kako vemo, ali je lipov čaj še dober?
Enostavno, stara droga pordeči in dobi rjavkast ton, ki nam pove, da je prestara. Tako porabimo v kopeli, ki bo dobrodejna za našo kožo.
Lipa in lipovec nista primerna za dolgotrajno redno uporabo v velikih količinah, saj lahko vplivata na delovanje srca!
.
Lipa direktno v kuhinji
Na začetku pomladi smo jedli mlade lipove liste, najbolj pa smo Slovenci navajeni uporabljati cvetove v čaju – poparku. Ko odcveti, na lipo kar malo pozabimo. A tudi v tem času jo je mogoče presenetljivo dobro porabiti. Mlade plodove lahko jemo kot prigrizek naravnost z drevesa. Pravzaprav je bil to v desetih dneh tudi edini moj poskus nabiranja, ko sem obiskala Pariz pred olimpijskimi igrami. Mladi plodovi so okusni in hrustljavi. Počasi pa bodo postali trdi. Potem jih uporabljamo pražene in zmlete v prah kot nadomestek kakava v prahu. Iz njih je mogoče narediti okusno čokolado ali vroči čokoladi podobne napitke. Okus je presenetljivo podoben.
Med olimpijskimi igrami torej poleg navijanja poskusimo še kaj novega – mogoče bo to prav čokolada iz lipe.
Čokolada iz lipe
.
Lipa v ljudskih čajnih mešanicah
Lipo lahko v manjši meri vključujemo v različne čajne mešanice. Ker deluje protivnetno je splošno priporočena. Pri uporabi večjih količin in daljšem časovnem obdobju, smo z lipo pazljivi, saj lahko vpliva na delovanje srca!
Pri prehladu in gripi lipo mešamo z bezgom in črnim trnom. Čaj si pripravimo kot prevretek, ki naj stoji 15 minut, da se izluži dovolj zdravilnih učinkovin.
Za pomiritev in nespečnost lipo mešamo s kamilico in jo pripravimo kot poparek. Ker je kamilica tista, ki je ne puščamo namočene več kot pol ure, si tak čaj prirpavimo vedno sproti!
Za revmatična obolenja je dobro lipo namešati z osladom, preslico in zlato rozgo. Dobili bomo zelo diuretičen čaj, ki ga kot kuro pijemo največ 3 tedne.
Lipo poznamo tudi v tinkturi ali sirupu. Vodne in alkoholne izvlečke lahko kombiniramo pri vseh omenjenih zdravstvenih težavah.
.
Na koncu naj zapišem še spodbudo, kako čudovito bi bilo, da bi vsak Slovenec imel svojo lipo. Jaz jo imam, sejanec je. Za sejance pa je značilno, da dolgo ne zacvetijo, lahko traja celo več kot 20 let, da začno cveteti. Moja lipa po malem že cveti, vsako leto bolj. Povsem dovolj, da si druga ob drugi, ponudiva nekaj uporabnega in obilo spominov.
